47. člen ZICZEU
(prekrški po Uredbi 952/2013/EU)
(1)Z globo od 2.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1.carinskim organom ne zagotovi vse potrebne dokumentacije ali informacij ali ne zagotovi ustrezne pomoči, potrebne za dokončanje carinskih formalnosti, oziroma ne zagotovi vse potrebne pomoči v predpisanem roku ali v ustrezni obliki (prvi odstavek 15. člena Uredbe 952/2013/EU);
2.vloži carinsko deklaracijo, deklaracijo za začasno hrambo, vstopno skupno deklaracijo, izstopno skupno deklaracijo, deklaracijo za ponovni izvoz ali obvestilo o ponovnem izvozu carinskim organom ali pa predloži zahtevek za dovoljenje ali katero drugo odločbo, ki vsebuje nepravilne ali nepopolne informacije, oziroma ne zagotovi pristnosti, pravilnosti ali veljavnosti vseh dokumentov, priloženih deklaraciji, obvestilu, zahtevku ali drugi odločbi (drugi odstavek 15. člena Uredbe 952/2013/EU);
3.ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odločbe (prvi odstavek 23. člena Uredbe 952/2013/EU);
4.ne obvesti carinskih organov o vseh dejavnikih, ki so se pojavili po sprejetju odločbe in vplivajo na njeno nadaljnje izvajanje ali vsebino, oziroma jih ne obvesti nemudoma (drugi odstavek 23. člena Uredbe 952/2013/EU);
5.ne hrani dokumentov in informacij, potrebnih za namene carinske kontrole na način, ki je dostopen carinskim organom, oziroma jih ne hrani v predpisanem roku (prvi odstavek 51. člena Uredbe 952/2013/EU);
6.sestavi ali omogoči, da se sestavi dokument z nepravilno navedenimi podatki o poreklu blaga (59. in 64. člen Uredbe 952/2013/EU);
7.sestavi ali omogoči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, na podlagi katerih se za izdelke, na katere se dokument nanaša, neupravičeno pridobi preferencialno poreklo (59. in 64. člen Uredbe 952/2013/EU);
8.za blago, ki se vnese na carinsko območje Unije ali iznese s carinskega območja Unije, ne vloži pri carinskem organu vstopne skupne deklaracije ali obvestila o prihodu morskega plovila ali zrakoplova ali carinske deklaracije ali deklaracije za začasno hrambo ali spremne listine ali dopolnilne deklaracije ali predhodne deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz ali izstopne skupne deklaracije ali obvestila o ponovnem izvozu ali druge listine oziroma je ne vloži v določenem roku ali je vložena listina nepravilna oziroma nepopolna ali vsebuje neresnične podatke (prvi in tretji odstavek 127. člena, prvi odstavek 133. člena, peti odstavek 139. člena, prvi in tretji odstavek 145. člena, 158. člen, drugi odstavek 163. člena, 167. člen, prvi odstavek 263. člena, prvi odstavek 270. člena, 271. člen in prvi odstavek 274. člena Uredbe 952/2013/EU);
9.vnese na carinsko območje Unije ali iznese s carinskega območja Unije skrito blago z namenom, da bi se s tem izognil carinskemu nadzoru ali kontroli carinskih organov (prvi odstavek 134. člena, prvi odstavek 267. člena Uredbe 952/2013/EU);
10.vnese na carinsko območje Unije ali iznese s carinskega območja Unije blago, ki je predmet prepovedi in omejitev, z namenom, da bi se izognil carinskemu nadzoru ali kontroli carinskih organov oziroma v nasprotju s predpisi, ki urejajo vnos ali iznos takšnega blaga ali brez ustreznih dokumentov (134. člen Uredbe 952/2013/EU);
11.blago, vneseno na carinsko območje Unije, odstrani izpod carinskega nadzora brez dovoljenja carinskih organov oziroma preden se carinski status neunijskega blaga ne spremeni ali se blago ne iznese s carinskega območja Unije in uniči (drugi in tretji pododstavek prvega odstavka 134. člena, sedmi odstavek 139. člena Uredbe 952/2013/EU);
12.blaga, vnesenega na carinsko območje Unije, ne prepelje po poti, ki jo določi ali odobri carinski organ (135. člen Uredbe 952/2013/EU);
13.ne obvesti carinskih organov o posebnih okoliščinah pri vnosu blaga oziroma jih ne obvesti v predpisanem roku (prvi in drugi odstavek 137. člena Uredbe 952/2013/EU);
14.blaga, vnesenega na carinsko območje Unije, ne predloži carinskemu organu v predpisanem roku ali na predpisanem kraju oziroma drugem kraju, ki ga določi ali odobri carinski organ, ali ga ne predloži določena oseba (prvi, drugi in tretji odstavek 139. člena Uredbe 952/2013/EU);
15.blago, vneseno na carinsko območje Unije, raztovori ali pretovori brez dovoljenja carinskega organa ali ga raztovori oziroma pretovori na kraju, ki ga carinski organ ni določil oziroma ni odobril (prvi odstavek 140. člena Uredbe 952/2013/EU);
16.ne hrani blaga v začasni hrambi v prostorih ali na krajih, ki jih odobri carinski organ (147. in 148. člen Uredbe 952/2013/EU);
17.ravna z blagom v začasni hrambi na način, da se spremenijo njegov videz ali tehnične lastnosti (drugi odstavek 147. člena Uredbe 952/2013/EU);
18.blaga v začasni hrambi ne da v carinski postopek ali ga ne da v carinski postopek v predpisanem roku ali ga ponovno izvozi (149. člen Uredbe 952/2013/EU);
19.ne vloži carinske deklaracije za blago, ali je ne vloži za vso blago, ki naj bi bilo predmet carinskega postopka, če gre za blago komercialnega značaja (158. člen Uredbe 952/2013/EU);
20.odstrani ali uniči sredstva za identifikacijo blaga (drugi odstavek 192. člena Uredbe 952/2013/EU);
21.ne predloži nedotaknjenega blaga in zahtevanih informacij namembnemu carinskemu uradu v skladu z ukrepi, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev identifikacije blaga, ali jih ne predloži v predpisanem roku ali ne spoštuje drugih carinski določb v zvezi s postopkom (233. člen Uredbe 952/2013/EU);
22.začasno odstrani blago, vneseno v postopek carinskega skladiščenja, brez predhodnega dovoljenja carinskih organov (tretji odstavek 240. člena Uredbe 952/2013/EU);
23.postavi objekt v prosti coni brez predhodnega dovoljenja carinskih organov (prvi odstavek 244. člena Uredbe 952/2013/EU);
24.predhodno ne obvesti carinskih organov o izvajanju dejavnosti v prosti coni (drugi odstavek 244. člena Uredbe 952/2013/EU);
25.v roku, ki ga določi carinski organ, ne zaključi postopka aktivnega plemenitenja (257. člen Uredbe 952/2013/EU);
26.ne izvozi pomanjkljivega blaga ali ga ne izvozi v predpisanem roku (262. člen Uredbe 952/2013/EU);
27.ob izstopu s carinskega območja Unije ne predloži carinskemu organu blaga, ki bo izneseno (drugi odstavek 267. člena Uredbe 952/2013/EU).
(2)Z globo od 1.000 do 75.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3)Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.
(4)Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
- VSL Sodba PRp 407/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2026
Deklaranti se štejejo za strokovnjake na področju carinjenja, saj se z vlaganjem carinskih deklaracij ukvarjajo poklicno. Kot taki morajo poznati kombinirano nomenklaturo carinske tarife, iz katere izhaja, da se litijeve baterije uvrščajo pod drugo tarifno številko kot pa litij-ionske, prav tako pa se zavedajo, da vložitev carinske deklaracije, ki vsebuje nepravilne ali nepopolne informacije, predstavlja prekršek. Zaradi tega jim je mogoče ob zgornjih ugotovitvah o neujemanju opisov blaga v računih, ki jih je uvoznik priložil dispozicijam, z opisi blaga v spremnih računih, ki jih je izvoznik priložil pošiljkam, ker niso zahtevale dopolnitve dokumentacije, da bi lahko zanesljivo ugotovile kakšne baterije so predmet uvoza in jih posledično uvrstile pod pravilno tarifno številko kombinirane nomenklature carinske tarife, pač pa so se zanašale na pravilnost podatkov v spremnih računih, očitati zavestno malomarnost. Prekrškovni organ glob, ob odsotnosti posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale njihovo omilitev po šestem odstavku 26. člena ZP-1, niti ni mogel odmeriti nižje, kot pa jih je odmeril, še manj pa obravnavane prekrške šteti za prekrške neznatnega pomena. Tud
- VSK Sodba PRp 51/2025Višje sodišče v Kopru · 2025
Katero je tisto ravnanje, ki bi ga morala odgovorna oseba opraviti, pa ga ni, je treba presojati z vidika časovnega trenutka, ko bi to dejanje moralo biti opravljeno.
- VSL Sodba I Cpg 417/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2024
Carinsko deklaracijo izpolni špediter na podlagi listin, ki mu jih dostavi naročitelj. V zvezi z listinami sicer velja, da mora špediter naročitelja opozoriti na pomanjkljivosti, ki bi jih kot dober strokovnjak moral opaziti. To obveznost ima špediter v razmerju do svojega naročitelja. Preverjanje dokumentacije in skladnosti le-te z vsebino zabojnikov oziroma pridobitev (originalnih) izvoznih deklaracij pa sicer spada v pristojnost carinskih organov. Dokazovanje, da je poslovodja ravnal v skladu s pravili stroke, predstavlja izpodbijanje predpostavke protipravnosti (izražene v obliki kršitve obveznosti poslovodenja), ki jo mora najprej dokazati družba kot oškodovanec. Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi v carinskih postopih (pogosteje) ravnala nepravilno, zato v zvezi s tem tudi tožencu, kot njenemu tedanjemu direktorju, nedopustnega ravnanja ni mogoče očitati. V konkretnem primeru v sferi tožeče stranke tudi ni nastala prepovedana oziroma nedopustna posledica (škoda). Tožeča stranka kot škodo od tožene stranke vtožuje skupni znesek premalo obračunanih carinskih dajatev. Gre za razliko med plačanimi carinskimi dajatvami ter naknadno obračunanimi dajatvami iz nas
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 1. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba PRp 407/2025Višje sodišče v Ljubljani · 8. 1. 2026
Deklaranti se štejejo za strokovnjake na področju carinjenja, saj se z vlaganjem carinskih deklaracij ukvarjajo poklicno. Kot taki morajo poznati kombinirano nomenklaturo carinske tarife, iz katere izhaja, da se litijeve baterije uvrščajo pod drugo tarifno številko kot pa litij-ionske, prav tako pa se zavedajo, da vložitev carinske deklaracije, ki vsebuje nepravilne ali nepopolne informacije, predstavlja prekršek. Zaradi tega jim je mogoče ob zgornjih ugotovitvah o neujemanju opisov blaga v računih, ki jih je uvoznik priložil dispozicijam, z opisi blaga v spremnih računih, ki jih je izvoznik priložil pošiljkam, ker niso zahtevale dopolnitve dokumentacije, da bi lahko zanesljivo ugotovile kakšne baterije so predmet uvoza in jih posledično uvrstile pod pravilno tarifno številko kombinirane nomenklature carinske tarife, pač pa so se zanašale na pravilnost podatkov v spremnih računih, očitati zavestno malomarnost. Prekrškovni organ glob, ob odsotnosti posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale njihovo omilitev po šestem odstavku 26. člena ZP-1, niti ni mogel odmeriti nižje, kot pa jih je odmeril, še manj pa obravnavane prekrške šteti za prekrške neznatnega pomena. Tud
- VSK Sodba PRp 51/2025Višje sodišče v Kopru · 13. 3. 2025
Katero je tisto ravnanje, ki bi ga morala odgovorna oseba opraviti, pa ga ni, je treba presojati z vidika časovnega trenutka, ko bi to dejanje moralo biti opravljeno.
- VSL Sodba I Cpg 417/2023Višje sodišče v Ljubljani · 26. 2. 2024
Carinsko deklaracijo izpolni špediter na podlagi listin, ki mu jih dostavi naročitelj. V zvezi z listinami sicer velja, da mora špediter naročitelja opozoriti na pomanjkljivosti, ki bi jih kot dober strokovnjak moral opaziti. To obveznost ima špediter v razmerju do svojega naročitelja. Preverjanje dokumentacije in skladnosti le-te z vsebino zabojnikov oziroma pridobitev (originalnih) izvoznih deklaracij pa sicer spada v pristojnost carinskih organov. Dokazovanje, da je poslovodja ravnal v skladu s pravili stroke, predstavlja izpodbijanje predpostavke protipravnosti (izražene v obliki kršitve obveznosti poslovodenja), ki jo mora najprej dokazati družba kot oškodovanec. Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi v carinskih postopih (pogosteje) ravnala nepravilno, zato v zvezi s tem tudi tožencu, kot njenemu tedanjemu direktorju, nedopustnega ravnanja ni mogoče očitati. V konkretnem primeru v sferi tožeče stranke tudi ni nastala prepovedana oziroma nedopustna posledica (škoda). Tožeča stranka kot škodo od tožene stranke vtožuje skupni znesek premalo obračunanih carinskih dajatev. Gre za razliko med plačanimi carinskimi dajatvami ter naknadno obračunanimi dajatvami iz nas
- VSK Sodba PRp 316/2021Višje sodišče v Kopru · 2. 9. 2021
Kršiteljici se neutemeljeno sklicujeta na določbe Enotnih pravil za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga CIM (v nadaljevanju Enotna pravila), saj ta pravila urejajo razmerje med pošiljateljem in prevoznikom, ne vplivajo pa na carinski postopek.