UPRS Sklep in sodba IV U 144/2021-16

I. Tožba zoper 1. točko sklepa Ministrstva za okolje in prostor št. 35105-81/2019/39 z dne 3. 9. 2021 se zavrže

II. Tožba zoper 2. točko sklepa Ministrstva za okolje in prostor št. 35105-81/2019/39 z dne 3. 9. 2021 se zavrne.

III. Tožba zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35105-81/2019-29 z dne 25. 9. 2020 se zavrže.

IV. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

1V izpodbijanem sklepu št. 35105-81/2019/39 z dne 3. 9. 2021 je toženka zavrgla vlogo tožnika za vročitev odločbe št. 35105-81/2019/29 z dne 25. 9. 2020 (1. točka izreka). Prav tako je zavrgla pritožbo tožnika zoper navedeno odločbo št. 35105-81/2019/29 z dne 25. 9. 2020 (2. točka izreka) ter odločila, da stroškov postopka ni.

2V obrazložitvi je navedla, da je tožnik 2. 8. 2021 pri toženki zahteval vročitev gradbenega dovoljenja št. 35105-81/2019/29 z dne 25. 9. 2020 za gradnjo komunalne infrastrukture na območju poslovne cone A. V zahtevi je navedel, da je v letih 2019 in 2020 od Upravne enote Žalec in Ministrstva za okolje in prostor zaman skušal pridobiti kot stranka v postopku podatke o aktivnosti Občine Žalec v zvezi s postopkom za izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnjo komunalne infrastrukture na tem območju. V juliju 2021 pa je presenečeno ugotovil, da Občina Žalec intenzivno gradi komunalno infrastrukturo na tem območju. Iz številke izdanega gradbenega dovoljenja je ugotovil, da je postopek potekal že leta 2019 in da ga je upravni organ zavajal z neresnicami in prekrivanjem dejanskega stanja. Prav tako ugotavlja, da se dela na njegovih zemljiščih, ki se nahajajo poleg gradbišča, opravljajo in se mu dela nepopravljiva škoda. Na njegovih zemljiščih so tudi vknjižene plombe, ki prepovedujejo prodajo, poseg v ta prostor. Zahteva vročitev gradbenega dovoljenja. Prav tako je tožnik vložil tudi pritožbo 13. 8. 2021 zoper gradbeno dovoljenje.

3Toženka na podlagi sedmega odstavka 143. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) meni, da v konkretnem primeru ne gre za zahtevo osebe, ki bi ji status stranskega udeleženca, ki temelji na lastninski pravici zemljišč poleg gradbišča v zadevi izdaje gradbenega dovoljenja, pripadal. Poudarja, da je bilo gradbeno dovoljenje v konkretni zadevi izdano v integralnem postopku na podlagi 55. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ), na podlagi tega je toženka podala javno objavo in jih povabila k priglasitvi udeležbe z vabilom, ki je del javne objave na spletni strani e-uprave. Javna objava o teku postopka v zadevi je vsebovala tako dokumentacijo kot tudi vabilo k priglasitvi udeležbe, ki je bila na oglasni deski e-uprave objavljena 13. 8. 2020. Poudarja, da status udeleženca po GZ oseba dobi šele po priglasitvi. Ker pa tožnik v roku javne objave ni prijavil svoje udeležbe v postopku, in zato ni imel priznanega statusa stranskega udeleženca, mu tudi gradbeno dovoljenje v zadevi ni bilo vročeno. Gradbeno dovoljenje je bilo investitorju kot edini stranki vročeno 29. 9. 2020, 30. 9. 2020 pa je bilo objavljeno tudi na e-oglasni deski in je postalo pravnomočno 31. 10. 2020. Poudarja, da tožnik tudi ne navaja zakaj je opustil priglasitev.

4Toženka je prav tako odločila, da pritožba zoper gradbeno dovoljenje ni dovoljena, saj jo je na prvi stopnji izdalo ministrstvo, zato jo je na podlagi navedenega zavrglo.

5V konkretni zadevi je bilo izdano tudi gradbeno dovoljenje z dne 25. 9. 2020 investitorju Občine Žalec v integralnem postopku za novogradnjo prometne in komunalne infrastrukture ter ureditev platojev na območju EUP LO 4/3 v poslovni coni A., za zemljišču na parcelah v k. o. ...

6Tožnik najprej v laični tožbi navaja, da zahteva vrnitev v prejšnje stanje in posledično odpravo odločbe toženke 35105-81/2019-29 z dne 25. 9. 2020 (ki je bila dokončna 29. 9. 2020 in pravnomočna 31. 10. 2020). V tožbi pojasnjuje postopek priprave spremembe in dopolnitev občinskega prostorskega načrta PO 3/2 in Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za območje enote urejanja prostora z oznako LO 4/3, ki ga je objavila Občina Žalec z dne 30. 5. 2018. Poudarja, da se je kot neposredni udeleženec aktivno vključil v javno razpravo, 18. 2. 2018 podal pripombe za izločitev obeh svojih parcel iz območja javne razgrnitve. Prav tako je 13. 6. 2019 posredoval dopis na Občino Žalec glede statusa zemljišč v okviru predmetnega prostorskega akta, na kar so 18. 6. 2019 sporočili, da so obe parceli izločili iz postopka komasacije v okviru predmetnega prostorskega akta. Vendar so bili na parcelah še vedno vpisani začasni ukrepi in prepoved spreminjanja mej parcel z združitvijo ali delitvijo parcel, prepoved prometa z zemljišči in prepoved urejanja trajnih nasadov ali drugih posegov v prostor. Poudarja, da je 9. 9. 2019 na toženko naslovil dopis za vročitev projektne dokumentacije za izgradnjo zadrževalnikov vode in dostopne ceste ter jih obvestil, da izkazuje interes za aktivno udeležbo v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Ta pa mu je 25. 9. 2019 sporočila, da ni vodila in ne vodi nobenega postopka, zahtevanih dokumentov pa tudi nima. V nadaljevanju je 8. 10. 2019 na Upravno enoto Žalec vložil pritožbo zoper gradbeno dovoljenje, 17. 10. 2019 je s strani Upravne enote Žalec prejel odgovor, da nima evidentirane nobene zadeve, na katere se nanaša pritožba in jo naj dopolni, 2. 11. 2019 jo je dopolnil, na kar je prejel sklep o zavržbi z dne 11. 11. 2019. Zoper ta sklep se je pritožil toženki, ki je pritožbo z dne 10. 3. 2020 zavrnila. Poudarja, da ker ne pri Upravni enoti Žalec, Občini Žalec in toženki ni bil uspešen, ima pa še vedno vknjižene omejitve na svojih parcelah, prav tako se na lokaciji A. in parcelah izvajajo gradbena dela, je 19. 7. 2021 o izvajanju nedovoljenih gradbenih del obvestil Inšpektorat za okolje in prostor. Obveščen je bil, da se na njegovih parcelah dela ne izvajajo in da je bilo s strani toženke investitorju Občini Žalec izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje z dne 25. 9. 2020 in da gradbeni inšpektor ni zaznal kršitev GZ. Na podlagi tega je ponovno vložil prošnjo za vročitev izdanega gradbenega dovoljenja, in sicer 2. 8. 2021, prav tako 13. 8. 2021 pritožbo zoper izdano gradbeno dovoljenje. S strani toženke je 31. 8. 2021 v poštni nabiralnik prejel kot navadno pošto kopijo izdanega gradbenega dovoljenja z dne 25. 9. 2020 s pravnim poukom, da je dovoljen zoper to odločbo upravni spor. Poudarja, da je vseskozi od objave Občine Žalec v Uradnem listu št. 36 z dne 30. 5. 2018 aktivno sodeloval v vseh postopkih in izkazoval svoj pravni interes po udeležbi v celotnem postopku, nenazadnje tudi s prijavo nedovoljene gradnje na ustrezne inšpekcijske organe. Klub temu so ga pri toženki zavajali kot stranskega udeleženca v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Prav tako je bil obveščen 25. 9. 2019, da toženka ne vodi in ni vodila nobenega postopka in dokumentov nima. Tako je višek ignorance, da ga je toženka ob dejstvu, da je gradbeno dovoljenje izdala 25. 9. 2020, z datumom dokončnosti 29. 9. 2020 in pravnomočnosti 31. 10. 2020, več kot očitno zavajala s svojimi odgovori in mu odtegovala pravice, ki mu jih zagotavlja ZUP kot udeležencu. Predlaga vrnitev v prejšnje stanje pred pravnomočnostjo izdane odločbe gradbenega dovoljenja št. 35105-81/2019/29, da bo lahko v roku vložil tožbo, upravni spor zoper izdano odločbo.

7V vlogi z dne 30. 9. 2021 tožnik ponavlja razloge o zavajanju s strani toženke in izpostavlja, da niso bile upoštevane določbe ZUP in GZ in tožniku ni bil priznan status stranskega udeleženca v postopku z izrazito izkazanim pravnim interesom vse od prve objave o predvidenem sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN) s strani investitorja Občine Žalec. Prav tako se ne strinja z dejstvom, da so ga izključili iz postopka in da mu kljub trudu status stranskega udeleženca ni bil priznan oziroma mu je bil s sklepom z dne 3. 9. 2021 izrecno odrečen, pri čemer sploh ni bil upravičen do vročitve gradbenega dovoljenja in opozarja, da dejansko stanje v zadevi ni bilo pravilno uporabljeno, prav tako je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Prav tako so bile kršene pravila postopka, saj tožniku ni bil priznan status stranskega udeleženca, čeprav je oseba z izrazitim pravnim interesom, s čemer so kršene določbe 42., 43. in 44. člena ZUP, 3. alineja 36. člena GZ, poleg tega je bil tožnik zaveden, prav tako meni, da se izdano gradbeno dovoljenje ne da preizkusiti.

8Tožnik je v vlogi z dne 5. 11. 2021 po pozivu sodišča tudi jasno navedel, da izrecno izpodbija tudi sklep toženke št. 35105-81/2019/39 z dne 3. 9. 2021, s katerim mu je toženka odrekla status priznanja stranskega udeleženca, kljub podanim dejstvom, predlogom, dokazilom o škodljivosti ravnanja toženke na njegovih nepremičninah in zahteva tudi razveljavitev navedenega sklepa. Predlaga, da se tožbi ugodi, tako glede sklepa z dne 3. 9. 2021 kot tudi glede gradbenega dovoljenja z dne 25. 9. 2020. Priglaša tudi stroške postopka.

9Toženka v odgovoru na tožbo zavrača očitke o zavajanju kot neutemeljene. Pojasnjuje, da je na zaprosilo tožnika z dne 9. 9. 2019 za vročitev projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja za gradnjo gospodarske javne infrastrukture na območju A. z oznako OPPN za območje FUP LO 4/3 Ložnica pri Žalcu investitorju Občini Žalec, odgovorila z dopisom št. 35101- 736/2019/2 dne 25. 9. 2019. Takrat je upoštevala stanje vloženih zahtev in tekov postopkov do datuma odgovora in stanje je izkazovalo, da se v tem času pri toženki ne vodi taka upravna zadeva in da v taki upravni zadevi do takrat morebitno gradbeno dovoljenje tudi ni bilo izdano. Toženka dalje odgovarja, da se je v zadevi postopek izdaje gradbenega dovoljenja v obravnavi začel na podlagi zahteve investitorja z dne 25. 10. 2019, postopek pa se je vodil na podlagi določb GZ kot integralni postopek. Vztraja pri stališču, da tožnik glede na 55. člen GZ ni pravočasno vložil oziroma prijavil svoje udeležbe v integralnem postopku, zato mu tudi ni bil priznan status stranskega udeleženca in mu tudi gradbeno dovoljenje ni bilo vročeno. Meni, da zatrjevana nepravilnost pri (ne)obravnavi tožnika kot stranskega udeleženca v postopku oziroma po običajni pošti poslano gradbeno dovoljenje pa nista razloga, zaradi katerih bi bilo mogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje po 24. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlaga zavržbo tožbe, saj niso podani razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje in zaradi tega tudi tožbe ni vložila upravičena oseba.

10Glede izdanega gradbenega dovoljenja pa toženka meni, da zemljišči na katerih tožnik temelji svoj pravni interes, nista zemljišči gradnje v zadevi in z navajanjem okoliščin, ki se nanašajo na druga zemljišča, ki niso v tožnikovi lasti, pa tožnik ne izkazuje svojega pravnega interesa, kvečjemu na ta način zasleduje svoj dejanski interes, ki pa ga v upravnem postopku ni mogoče uveljaviti.

K točki I. izreka

11Tožnik izpodbija sklep toženke št. 35105-81/2019/39 z dne 3. 9. 2021, ki je v 1. točki zavrgla vlogo tožnika za vročitev odločbe št. 35105-81/2019/29 z dne 25. 9. 2020, v 2. točki pa je zavrgla pritožbo tožnika zoper navedeno odločbo št. 35105-81/2019/29 z dne 25. 9. 2020 ter v 3. točki odločila, da stroškov postopka ni.

12Upravni spor je dopusten le, če so izpolnjene procesne predpostavke, določene v 36. členu ZUS-1. Ena izmed procesnih predpostavk je določena v 6. točki istega člena in se nanaša na obstoj pravnega interesa.

13Med strankama ni sporno in tožnik celo sam zatrjuje, da je s strani toženke 31. 8. 2021 v poštni nabiralnik prejel kot navadno pošto kopijo izdanega gradbenega dovoljenja z dne 25. 9. 2020 s pravnim poukom, da je dovoljen zoper to odločbo upravni spor.

14Ob dejstvu, da mu je bila najprej zavržena pravica za vročitev gradbenega dovoljenja, nato pa mu je bilo to dejansko vročeno, saj sam zatrjuje, da ga je prejel po navadni pošti 31. 8. 2021, sodišče ugotavlja, da tako tožnik nima več pravnega interesa za tožbo zoper 1. točko izpodbijanega sklepa z dne 3. 9. 2021, saj ob dejstvu, da mu je bilo gradbeno dovoljenje vročeno, svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, saj se je z vročitvijo gradbenega dovoljenja že vzpostavilo stanje, ki ga tožnik zahteva z odpravo navedenega sklepa.

15Ker tako po presoji sodišča procesna predpostavka iz 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 ni izpolnjena, je bilo zato potrebno tožbo v tem delu zavreči. Posledice ugotovljenega dejanja so odpravljene, zato tožnik ne izkazuje pravnega interesa, naj sodišče meritorno odloči.

K II. točki izreka

16Toženka je v 2. točki sklepa Ministrstva za okolje in prostor št. 35105-81/2019/39 z dne 3. 9. 2021 zavrgla pritožbo tožnika zoper izdano gradbeno dovoljenje.

17Med strankama ni sporno, da je o gradbenem dovoljenju z dne 25. 9. 2020 odločila na prvi stopnji toženka, ki je ministrstvo. V skladu z drugim odstavkom 230. člena ZUP je zoper odločbo, ki jo izda na prvi stopnji ministrstvo, dovoljena pritožba samo takrat, kadar je to z zakonom določeno. Takšen zakon mora določiti tudi, kateri organ je pristojen za odločanje o pritožbi, sicer o pritožbi odloča vlada. V konkretnem primeru je gradbeno dovoljenje kot pristojen organ izdalo ministrstvo. V materialnem predpisu, ki je bil podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja - GZ, pa ni določeno, da je v zadevah izdaje gradbenega dovoljenja, ko je za izdajo le-teh pristojno ministrstvo, dovoljena pritožba. Glede na navedeno je toženka pravilno odločila, da pritožba zoper takšno gradbeno dovoljenje ni dopustna, zato je bilo potrebno pritožbo na podlagi 240. člena ZUP zavreči.

18Ker je torej po povedanem izpodbijani sklep v 2. točki izreka zakonit in pravilen, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

19Sodišče glavne obravnave v predmetni zadevi glede te točke ni izvedlo iz razloga, ker dejansko stanje v zadevi ni sporno (da je o zadevi odločilo na 1. stopnji ministrstvo) in je sporno le pravilna uporaba materialnega prava.

20Sodišče še dodaja, da je tožnik laik in je v tožbi predlagal vrnitev v prejšnje stanje zadeve, torej stanje pred izdanim gradbenim dovoljenjem.

21Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče zahtevati, če je zamujen rok za vložitev tožbe (23. člen ZUS-1). Po 24. členu ZUS-1 je predlog treba vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Vendar po treh mesecih od dneva zamude ni mogoče predlagati vrnitve v prejšnje stanje. V konkretni zadevi ni sporno, da je odločba - gradbeno dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor, št. 35105-81/2019/29 bilo izdano dne 25. 9. 2020 in da je do dneva vložitve tožbe 8. 9. 2021 pretekel objektivni rok za vrnitev v prejšnje stanje.

22Glede navedb tožnika o zavajanju s strani toženke, ko izpostavlja, da je 9. 9. 2019 na toženko naslovil dopis za vročitev projektne dokumentacije za izgradnjo zadrževalnikov vode in dostopne ceste ter jih obvestil, da izkazuje interes za aktivno udeležbo v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Ta pa mu je 25. 9. 2019 sporočila, da ni vodila in ne vodi nobenega postopka, zahtevanih dokumentov pa tudi nima. V nadaljevanju je 8. 10. 2019 na Upravno enoto Žalec vložil pritožbo zoper gradbeno dovoljenje, 17. 10. 2019 je s strani Upravne enote Žalec prejel odgovor, da nima evidentirane nobene zadeve, na katere se nanaša pritožba in jo naj dopolni, 2. 11. 2019 jo je dopolnil, na kar je prejel sklep o zavržbi z dne 11. 11. 2019. Zoper ta sklep se je pritožil toženki, ki je pritožbo z dne 10. 3. 2020 zavrnila.

23Toženka zavrača očitke o zavajanju ter izpostavlja, da je na zaprosilo tožnika z dne 9. 9. 2019 odgovorila z dopisom št. 35101-736/2019/2 dne 25. 9. 2019. Takrat je upoštevala stanje vloženih zahtev in tekov postopkov do datuma odgovora in stanje je izkazovalo, da se v tem času pri toženki ne vodi taka upravna zadeva in da v taki upravni zadevi do takrat morebitno gradbeno dovoljenje tudi ni bilo izdano. Toženka dalje odgovarja, da se je v zadevi postopek izdaje gradbenega dovoljenja v obravnavi začel na podlagi zahteve investitorja z dne 25. 10. 2019.

24Sodišče se z morebitnim zavajanjem v konkretni zadevi ni podrobneje ukvarjalo, saj je to razlog, ki ga mora dokazati tožnik v morebitnem postopku uporabe izrednih pravnih sredstev, o katerih pa v konkretnem postopku ne odloča sodišče.

K točki III. izreka

25Tožnik s tožbo tudi izpodbija izdano gradbeno dovoljenje toženke št. 35105-81/2019/29 z dne 25. 9. 2020, s katerim je investitorju Občini Žalec izdala gradbeno dovoljenje za novogradno prometne in komunalne infrastrukture ter ureditev platojev območju EUP LO 4/3 v Poslovni coni A., na zemljiščih parcelnih št.: 1970/1, 446, 442/1, 445, 423/1, 1963, 265/1, 2434, 2431, 2430, 2427, 2421, 2420, 2426, 2418, 2425, 2417, 2416, 2422, 2433, 269/9, 269/8, 270/7, 2374, 270/5, 1966/3, 2428, 313, 1962/3, 2432, 240/2, 2095/8, 340/5, 323/19, 2308, 323/16, 323/14, 323/12, 302/6, 303/8, 303/9, 1965/10, 303/4, 302/3, 297/5, 297/3, 303/10, 303/5, 302/5, 297/6, 323/11, 323/13, 297/4, 323/15, 2424, 2415, 2414, 2413, 2412, 2411, 2410, 2409, 2408, 2407, 2406, 2429, 2405, 2404, 2403, 2402, 2401, 2400, vse k.o. 111 B. Sodišču predlaga, da gradbeno dovoljenje odpravi.

26Tožbo v tem delu je potrebno zavreči iz naslednjih razlogov:

27V zadevi ni sporno, da tožnik ni bila stranka ali stranski udeleženec v postopku, v katerem je bilo izdano gradbeno dovoljenje, saj obravnavano tožbo vlaga (med drugim) prav iz razloga, ker v upravnem postopku ni bila udeležena kot stranka ali stranski udeleženec.

28Prvi odstavek 17. člena ZUS-1 določa, da je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Tak položaj lahko doseže oseba v upravnem postopku pod pogoji iz 43. člena ZUP in po postopku iz 142. člena oziroma 229. člena tega zakona. Če je upravni postopek že končan, ima oseba možnost zahtevati udeležbo v postopku s predlogom za njegovo obnovo iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, pod pogojem, da ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP (tretji odstavek 261. člena ZUP) ali pa da svoje udeležbe ni uspešno uveljavljala že v končanem prejšnjem postopku (četrti odstavek istega člena). Stranski udeleženec ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače (tretji odstavek 43. člena ZUP), kar pomeni, da lahko zoper upravni akt vlaga tudi pravna sredstva. Če osebi navedeni status ni priznan in je sklep o tem dokončen, pa ga lahko izpodbija v upravnem sporu (drugi odstavek 17. člena ZUS-1).

29Na podlagi teh določb je razvidno, da mora biti o vprašanju, ali ima oseba pravico udeleževati se (tujega) postopka in posledično vlagati pravna sredstva zoper meritorno odločitev, odločeno v času trajanja tega postopka. Samo tako je tej osebi zagotovljena pravica do pravnega sredstva in/ali sodnega varstva zoper izdani upravni akt. ZUS-1 namreč nima posebnih določb, ki bi stranskemu udeležencu omogočale naknadno vložitev tožbe zoper vsebinsko odločitev upravnega organa.¹

30Ker tožnik v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bil udeležen kot stranka ali stranski udeleženec, sodišče zaključuje, da ne more biti stranka v obravnavanem upravnem sporu, zato je njegovo tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

K IV. točki izreka

31O stroških upravnega spora je odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, vsaka stranka svoje stroške postopka.

¹ Tako Vrhovno sodišče v sklepih I Up 84/2016 z dne 13. 4. 2016 in I Up 9/2022 z dne 23. 3. 2022.