VSL Sklep II Cp 188/2021

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlogu za popis zapuščine ugodi ter se odredi in opravi popis in cenitev zapustnikovega premoženja.

II. V preostalem delu (glede vzpostavitve higienskega minimuma, zapečatenja stanovanja, zavarovanja intelektualne in umetniške lastnine in predčasne izročitve predmetov) se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje vodi zapuščinski postopek po pokojnem A. A., ki je umrl neporočen in brez otrok. Kot dedič nastopa njegov brat B. A., k dedovanju pa se je priglasila tudi C. C., ki zatrjuje, da je zapustnikova zunajzakonska partnerka; zapustnikov brat ji to oporeka. Pritožnica je predlagala popis in cenitev zapustnikovega premoženja po 184. in nadaljnjih členih Zakona o dedovanju,¹ nadalje »vzpostavitev higienskega minimuma v stanovanju pokojnika,« zapečatenje stanovanja, »zavarovanje intelektualne in umetniške lastnine« in predčasno izročitev predmetov, ki naj bi bili pritožničina last. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vse te predloge oziroma zahteve pritožnice zavrglo. Iz izpodbijanega sklepa je razbrati, da je razlog zavrženja v tem, da pritožnica ni dokazala statusa zunajzakonske partnerke.

2Zoper sklep se pritožuje C. C. in med drugim navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep, še preden se ji je iztekel rok za izjasnitev o vlogi B. A. Popis zapustnikovega premoženja je mogoče zahtevati tudi iz drugih opravičenih razlogov, ki jih je dedinja navedla, vendar se sodišče do njih ni opredelilo. Od nje je tudi pobralo predujem za popis in cenitev, zato je odločitev še toliko manj razumljiva.

3B. A. je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da so utemeljene navedbe pritožnice, da ji je sodišče prve stopnje vročilo vlogo B. A. z dne 25. 11. 2020 (redna št. 11) skupaj z dopisom z dne 30. 11. 2020 (redna št. 12), da se lahko pritožnica izjasni o vlogi B. A. v roku 8 dni, nato pa je še pred potekom tega roka² izdalo izpodbijani sklep. Četudi zakon ne določa izrecno, da bi bilo treba vlogo, kakršna je bila ta z dne 25. 11. 2020, vročati v izjavo drugemu potencialnemu dediču (ker bi sicer izmenjavi vlog ne bilo nikdar konca), pa je sodišče prve stopnje pritožnici nedvomno priznalo to pravico, ko ji je podelilo rok za izjasnitev o vlogi B. A. Ker je izdalo izpodbijani sklep, ne da bi počakalo do izteka roka, je C. C. kršilo njeno pravico do izjave v postopku. To bi sicer narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v novo odločanje, vendar je pritožbeno sodišče to kršitev samo odpravilo, kar je lahko storilo, saj ni ugotavljalo spornih dejstev, temveč le presojalo trditve pravdnih strank in materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

6Popis premoženja je sredstvo za zavarovanje zapuščine pa tudi interesov dedičev. Ker je zapuščina premoženje, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last, je pomembno vedeti, kaj točno je v tem trenutku (v realnosti: časovno čim bližje tej točki) sestavljalo zapustnikovo premoženje in koliko je bilo to premoženje vredno. Ta ukrep je praviloma nizko intenziven poseg v lastninsko sfero sodedičev ali tretjih oseb.³

7ZD pozna dve podlagi za odreditev popisa in cenitve zapuščine. Popis je obvezen, če to zahtevajo pokojnikovi dediči, volilojemniki ali upniki (drugi odstavek 184. člena ZD), če to zahteva skrbnik zapuščine ali če gre za omejitev dedovanja po 128. členu ZD (prvi odstavek 184. člena ZD). Sodišče pa ga lahko odredi tudi iz drugih upravičenih razlogov (prav tam). Drug upravičen razlog v smislu citiranega člena je pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebino mora sodišče napolniti glede na vse okoliščine primera.

8Pritožnica ima prav, da je v predlogu za popis (in ostala dejanja, o katerih bo govora v nadaljevanju) z dne 23. 11. 2020 in predvsem z dne 9. 12. 2020 navedla razloge, zakaj naj bi bila utemeljena zahteva za popis zapustnikovega premoženja in ki so po vsebini »drugi upravičeni razlogi« v smislu prvega odstavka 184. člena ZD, vendar se sodišče prve stopnje do teh razlogov sploh ni opredelilo (umanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih), temveč je njeno zahtevo zavrglo zgolj z utemeljitvijo, da C. C. ni dedinja, ker ni dokazala, da bi bila zapustnikova zunajzakonska partnerka.

9Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno zapisalo (konec 6. točke obrazložitve), da mora sodišče »primarno rešiti spor o obstoju zakonite dedne pravice C. C.,« vendar nato tega ni storilo. Iz obrazložitve izhaja, da mora C. C. vložiti tožbo za ugotovitev obstoja dedne pravice (v taki pravdi se bo kot predhodno vprašanje ugotavljal obstoj zunajzakonske skupnosti); to bržkone drži, vendar je sodišče prve stopnje preskočilo pomembno fazo postopka.

10Sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica iz zapuščine ali v zvezi z zapuščino, na primer pravica do dedovanja oziroma do določenega dednega deleža (primerjaj prvi odstavek 210. člena ZD). Napotitev na pravdo pride v poštev le, kadar so sporna dejanska vprašanja, saj mora sporna pravna vprašanja zapuščinsko sodišče rešiti samo.⁴ Zato bi moralo sodišče prve stopnje najprej razčistiti, ali so med potencialnima sodedičema B. A. in C. C. sporna dejanska ali pravna vprašanja; če so sporna dejstva (iz spisa je razvidno, da zelo verjetno so), bi moralo nadalje oceniti, kateri od udeležencev je svojo pravico izkazal manj verjetno (primerjaj 213. člen ZD).

11Če kdo v zapuščinskem postopku uveljavlja, da je dedinja in svojo dedno pravico utemeljuje z zunajzakonsko skupnostjo z zapustnikom, je treba obstoj te skupnosti ugotavljati v zapuščinskem postopku. Če bodo sporna dejstva, od katerih je odvisna presoja o obstoju zunajzakonske skupnosti, bo potrebna napotitev na pravdo.⁵

12Tako je jasno, da je dednopravni status C. C. v tem postopku sporen. Zato je vsaj preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da njeno vlogo (v celoti) zavrže. Če je sodišče prve stopnje štelo, da pritožnica ni upravičena predlagateljica popisa zapuščine iz drugega odstavka 184. člena ZD, bi moralo pristopiti k presoji, ali ne obstoje drugi upravičeni razlogi za popis v smislu prvega odstavka 184. člena ZD.

13Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da med strankama ni sporno dejstvo, da je zapustnik živel sam v stanovanju; torej popis premoženja ne bo posegal v osebnostne pravice drugih (npr. do zasebnosti). C. C. v zvezi s popisom premoženja zapustnika omenja (v vlogi z dne 9. 12. 2020) različna umetniška in avtorska dela (prevode, fotografije, »elektronska gradiva«), knjižnico in filmoteko. Ostale navedbe o avtorskih pravicah in »intelektualni lastnini«⁶ so pavšalne, tako v vlogah kot v pritožbi. B. A. ne zanika obstoja teh stvari oz. del zapustnika, oporeka pa pritožničinim navedbam, da tem delom grozi nevarnost uničenja. Ne glede na to, ali nevarnost obstoji ali ne, pritožbeno sodišče glede na zgoraj povzeto ugotavlja, da so v konkretnem primeru podani drugi upravičeni razlogi za popis zapuščine.

14Ti so naslednji: a) gre za spor med dvema osebama glede statusa dediča; v takih primerih je vselej koristno, da se zapustnikovo premoženje popiše, saj se s tem preprečijo morebitni (dodatni) spori glede obsega in usode premoženja; b) v stanovanju trenutno ne prebiva nihče, torej s popisovanjem ne bo poseženo v zasebnost nikogar; c) za pritožnico je pomembno oz. sporno predvsem premično premoženje, ki je fizično manjšega formata (knjige, filmi, fotografije, rokopisi itd.), deloma verjetno hranjeno v elektronski obliki in kot tako nadpovprečno podvrženo izginotju ali poškodovanju; č) med strankama je sporno, kaj sploh obsega zapustnikovo premoženje, saj pritožnica zatrjuje, da je v stanovanju tudi njena lastnina;⁷ zato je v interesu obeh potencialnih dedičev, da nepristranska oseba evidentira vse, kar je v stanovanju.

15Ker je hkrati popis premoženja ukrep, ki zelo blago posega v pravice in interese strank, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena v delu, ko se zavzema za odreditev popisa zapustnikovega premoženja.

16V predlogu, ki ga je sodišče prve stopnje zavrglo, je C. C. zahtevala tudi vzpostavitev higienskega minimuma v stanovanju pokojnika, zapečatenje stanovanja, zavarovanje intelektualne in umetniške lastnine in predčasno izročitev predmetov, ki naj bi bili njena last. Kaj pojmuje z »vzpostavitvijo higienskega minimuma,« ni pojasnila ne v vlogah ne v pritožbi; ta pojem se sicer najpogosteje uporablja v proizvodnji in prodaji živil, gostinstvu in podobnih dejavnostih. Glede na popolno pavšalnost in nedoločnost tega predloga je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko ga je zavrglo. Tudi glede predloga za »zapečatenje stanovanja« pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pavšalen in da tudi nima opore v ZD. Takšne oblike zavarovanja oziroma sekvestriranja premoženja v zapuščinskem postopku niso predvidene, pogojev in okoliščin iz 191. člena ZD pa pritožnica ne zatrjuje. To seveda ne pomeni, da ne more, če so izpolnjeni zakonski pogoji in v za to predvidenem postopku, uporabiti katerega od v zakonu predvidenih sredstev zavarovanja terjatev.

17Prav tako C. C. ni pojasnila (ne v vlogah ne v pritožbi), kako naj bi sodišče izvedlo »zavarovanje intelektualne in umetniške lastnine.« V vlogi z dne 9. 12. 2020 navaja, da želi biti »skrbnica in upravljavka te« [umetniške, intelektualne] zapuščine. Pri tem meša pojma skrbnika in upravitelja zapuščine, tako da ni jasno, kaj sploh predlaga oziroma želi. Skrbnik zapuščine je zakoniti zastopnik vseh dedičev, upravitelj zapuščine pa ima do zaključka zapuščinske obravnave položaj in pravice izvršitelja oporoke, po njenem zaključku pa je pooblaščenec dedičev.⁸ Pogoje za imenovanje skrbnika zapuščine določa 131. člen ZD, postopek pa 192. člen ZD. Teh pogojev C. C. doslej ni konkretizirano zatrjevala; zgolj želja enega od (potencialnih) dedičev ne zadošča za imenovanje. V nadaljevanju postopka bo sodišče prve stopnje moralo z udeleženci razčistiti, ali je predlagano skrbništvo ali upraviteljstvo zapuščine, ali obstoje pogoji za to in nato ustrezno odločiti s sklepom.

18Pritožnica je naposled zahtevala tudi »predčasno« izročitev predmetov, ki naj bi bili njena last; konkretizirano navede 24 fotografij in dve fotoknjigi. V zapuščinskem postopku je predvidena izročitev predmetov po 33. členu ZD, ki pa izrecno govori o gospodinjskih predmetih, ki so namenjeni za zadovoljitev vsakdanjih potreb, kot so pohištvo, gospodinjski stroji in naprave ter druga hišna oprema, posteljnina in podobno (33. člen ZD); fotografije in fotoknjige po oceni pritožbenega sodišča ne sodijo v to kategorijo. Za druge predmete, ki so last tretjih oseb in se po naključju znajdejo med premoženjem zapustnika, v ZD ni predvidenega nobenega posebnega postopka. Zato bo morala pritožnica, če želi doseči izročitev svojih stvari (in z drugimi vpletenimi ne bo možen dogovor), uporabiti v zakonu predvidena pravna sredstva za varstvo lastninske pravice.

19Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sprejelo deloma zmotno odločitev (glede predloga za popis zapuščine), kar pa je lahko pritožbeno sodišče sámo saniralo in odločbo ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena v zvezi s 358. členom Zakona o pravdnem postopku⁹ v zvezi s 163. členom ZD). V preostalem delu (glede higienskega minimuma, pečatenja, zavarovanja in izročitve stvari) pa je sprejelo pravilno odločitev. Ker v tem delu niso podani niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD v nespremenjenem delu pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

20V zapuščinskem postopku vsaka stranka načeloma sama nosi svoje stroške postopka (174. člen ZD); nobeden od udeležencev ne zatrjuje konkretizirano, da bi mu drugi povzročil stroške z očitno nepoštenim ravnanjem (primerjaj tretji odstavek 174. člena ZD); zgolj okoliščina, da je dednopravni status sporen, še ne zadošča.

¹ Uradni list SRS, št. 15/76 in nadaljnji, v nadaljevanju ZD.
² Vloga in dopis sodišča sta bila pritožnici vročena 2. 12. 2020 (povratnica k redni št. 12), torej je rok potekel 10. 12. 2020, sodišče prve stopnje pa je izpodbijani sklep izdalo že 8. 12. 2020 in ga odpravilo 9. 12. 2020 (list. št. 28).
³ Primerjaj sklepa VSL I Cp 888/2019 in II Cp 2230/2017.
⁴ Primerjaj sklep VSL II Cp 1696/99.
⁵ Tako sklep VSL I Cp 1522/2017; glej tudi sklep VSL I Cp 2175/2013.
⁶ Intelektualna lastnina poleg avtorskih pravic obsega še pravice oz. stvaritve industrijske lastnine (patenti, vzorci, modeli itd.).
⁷ V zvezi s tem je pritožnica določno navedla dva fotografska albuma (fotoknjigi) in povečave fotografij, drugega (zaenkrat) ne.
⁸ Sklep VSL I Cp 807/2016; primerjaj tudi sklep istega sodišča II Cp 2123/2018.
⁹ Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.