VSK Sklep CDn 287/2018

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Prvostopenjsko sodišče je v tem postopku po samostojnem sodniškem pomočniku 23.10.2017 pod opr. št. Dn 229326/2017 izdalo sklep, s katerim je predlagani vpis - vknjižbo služnosti "hoje in vožnje z motornimi vozili po obstoječi poti" pri služeči nepremičnini, parc. št. 478/2 ..., v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine, parc. št. 480/1 ... - dovolilo. Potem, ko je nasprotna udeleženka M. M. vložila ugovor, je z izpodbijanim sklepom ugovoru ugodilo in sklep o vpisu spremenilo tako, da se vpis ne dovoli, ker služnost v zemljiškoknjižnem predlogu ni opisana na način, kot zahteva zakon, oziroma je opisana drugače kot v sodbi, na podlagi katere se predlaga vknjižba, kjer je opisno določeno tudi, da teče služnost po severnem delu …. v dolžini 20 metrov in širini štiri metre, v skupni površini 20 m²... Predlog je bil po oceni sodišča prve stopnje tudi formalno pomanjkljiv - ob tem da je datum listine narobe zapisan (12.10.2017 namesto pravilno 26.2.2008), je v rubriki dodatni opis listine listina označena kot "priloga k vlogi", čeprav bi moral predlagatelj vpisati sodno odločbo z njeno opravilno številko in naziv sodišča, ki jo je izdalo. S tem ni zadostil zahtevam iz 4. točke 140. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki je formalna, vendar potrebna, kot je bilo v sodni praksi že večkrat pojasnjeno, saj le če predlog vsebuje ustrezno navedbo listine, ki je podlaga za vpis, bo v elektronski zemljiški knjigi mogoče prebrati, na podlagi česa je bil vpis dovoljen (152. in 178. člen ZZK-1), in ta podatek v zemljiški knjigi kot javni evidenci učinkovito olajša in varuje pravni promet z nepremičninami. Ker je lahko zemljiškoknjižno vlaganje predlogov zahtevno opravilo, je normodajalec predpisal več varoval, po eni strani predloge vlagajo strokovnjaki, po drugi strani so jim na voljo uporabniška navodila za e-zk opravila, ki so objavljena na portalu e-zk, zagotovljena pa je tudi interaktivna storitev pomoči uporabnikom na portalu e-zk.

Predlagatelj je zoper sklep vložil pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep tako spremeni, da se vpis v zemljiško knjigo, kot je predlagan, dovoli, le podrejeno sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarja, da je ugovor podala le nasprotna udeleženka M. M., torej je sklep, kolikor se nanaša na drugega nasprotnega udeleženca P. d.o.o., postal pravnomočen. Sodišče je enega temeljnih institutov pravnega reda, pravnomočnost, obšlo, sklep nasprotuje tudi 2. členu Ustave RS, kršena je pritožnikova ustavna pravica iz 22. člena Ustave. Tudi sicer bi moralo sodišče ugovor zavreči, saj se v tem postopku smiselno uporabljajo določbe nepravdnega postopka, v tem pa smiselno določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Slednji v 335. členu zahteva, da mora pritožba oziroma v tem primeru ugovor, vsebovati potrebne razloge, ki pa jih ugovor M. M. ne vsebuje, zato bi ga bilo treba zavreči, po vsebini je tudi sicer povsem prazen. Sodišče je preseglo pooblastila, ko je na podlagi vsebinsko praznega ugovora spremenilo sklep, namesto da bi ga zavrglo.

Razlogi sodišča, da predlagatelj ni dovolj eksaktno definiral prostorskih meja predlagane služnosti poti in s tem ni zadostil pogojem iz 19. člena ZZK-1, so napačni. Očitek, da je napačno zapisan datum listine, ki je podlaga za vpis, ni utemeljen, nenazadnje je pritožnik v za to namenjenem okencu v elektronskem sistemu v rubriki "dodatni opis listine" natančno zapisal, na podlagi katere listine se predlaga vpis – opravilno številko odločbe in naziv sodišča, ki jo je izdalo. Pri vložitvi zk predloga ne morejo odločati malenkosti. O pravici, ki naj bi se vpisala, je že pravnomočno odločeno, spreminjanje pravnomočne in izvršljive odločitve drugega sodišča ni mogoče. Meni, da je sodišče z odločitvijo poseglo v zavarovane pravice in kršilo 2., 14., 22., 23. in 33. člen Ustave. Stališče sodišča je ozkogledno, ko zavrača predlog zaradi nekaj morebitno napačnih uporabljenih besed in vnosa teh besed v napačno okence elektronskega sistema. Vse je pojasnjeno v priloženi pisni vlogi k predlogu z dne 5.10.2017, kjer je tudi natančno specificiran zahtevek, ki izhaja iz izreka sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. III P 2455/2000. Nenazadnje se vsak, tudi kvalificiran strokovnjak, lahko zmoti. To pa ne sme vplivati na pravice udeležencev. Opozarja še, da imajo obrazci v zemljiški knjigi omejeno število znakov, ki se lahko vanje vpisujejo. Pritožnik je zadostil vsem pogojem iz 140. člena ZZK-1 in tudi 12. odstavek 142. člena ZZK-1 ne zahteva nič drugega kot to, da se listina, ki je podlaga za vpis, ustrezno pretvori v elektronsko obliko, se podpiše z varnim elektronskim podpisom in priloži zemljiškoknjižnemu predlogu. Listina je tista, ki je podlaga vpisu. Opozarja še, da je pritožnik v zemljiškoknjižni predlog oziroma v pisno vlogo vpisal zgolj in samo to kar piše v sodni odločbi. Odločitev posega tudi v ustavno varovano kategorijo iz 33. člena Ustave v povezavi s 37. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), to je v pritožnikovo lastninsko pravico. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

V tej zemljiškoknjižni zadevi se predlaga vknjižba služnosti, služeča nepremičnina je v solastnini nasprotnih udeležencev. Nasprotni udeleženci so zato nujni sosporniki, saj se lahko služnostna pravica predlagatelja vknjiži pri obeh osnovnih položajih hkrati, torej pri deležu do ½ obeh nasprotnih udeležencev. Gre za nujno sosporništvo na pasivni strani, mogoče je doseči le enako odločitev, zato učinek enega velja tudi za drugega (primerjaj 196. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP, ter 120. členom ZZK-1). Ker se procesno dejanje (ugovor nasprotne udeleženke) razteza tudi na drugega nasprotnega udeleženca, ki ugovora ni vložil, oziroma drugače povedano, nasprotovanje vpisu enega od solastnikov služeče nepremičnine učinkuje tudi za drugega, ki temu ne nasprotuje, so procesno zmotne trditve pritožbe, da je sklep, kolikor se nanaša na drugega nasprotnega udeleženca, pravnomočen (vpis se razteza na nepremičnino v solastnini, ki ni razdeljena, služečo nepremičnino služnost bremeni kot celoto, ne obstoji na solastninskem delu - nasprotna udeleženca sta zato enotna in nujna sospornika - prim. prvi odstavek 213. člena SPZ).

Nujne obligatorne sestavine pritožbe so podpis in navedba odločbe, zoper katero se vlaga (1. in 4. točka 335. člena v zvezi s 343. členom ZPP), zato ni pritrditi pritožbi, da bi bilo treba ugovor, ker ni imel (po mnenju pritožnika) vsebinskih razlogov, zavreči. Sicer pa je bila nasprotna udeleženka v ugovoru jasna, trdila je, da vpis ni dovoljen, ker služnost po njeni nepremičnini ne obstoji. Sodišče prve stopnje je, ko je odločalo o ugovoru, moralo presoditi, ali so podani pogoji za predlagani vpis, in na pravilno uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP, ki se smiselno uporablja). Zahteva za vpis je lahko utemeljena le, če je vsebina vpisa, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom oziroma v tem primeru s sodbo (149. člen ZZK-1). Po 140. členu ZZK-1 pa mora zemljiškoknjižni predlog med drugim vsebovati oznako predmeta predloga z identifikacijskim znakom nepremičnine, na katero se nanaša, vrsto vpisa, ki se predlaga, navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis in določen zahtevek za vpis z navedbo identifikacijskega znaka nepremičnine, pri kateri naj se vpis opravi ter vrsto in vsebino vpisa, ki se s predlogom zahteva. Ker predlagatelj v predlogu listine ni označil, tudi ni povzel vsebine pravice, služnosti, kot je povzeta v izreku sodne odločbe na podlagi katere vpis predlaga, predlog ni bil utemeljen, vpisa ni mogoče dovoliti. 140. člen ZZK-1 je treba povezati s 152. členom ZZK-1, ki opredeljuje sklep o vpisu, med drugim mora le-ta vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za vpis ter vrsto in vsebino vpisa, ki se s sklepom dovoljuje. Pravilna izpolnitev predloga torej ni sama sebi namen ali formalizem, kot meni pritožnik, pač pa je potrebna, da se opravi vsebinski preizkus utemeljenosti predloga, pa tudi sicer se podatki o listinah, ki so podlaga za vpis, po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa vpišejo v informatizirano glavno knjigo in so razvidni iz zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige ter morajo biti dostopni javnosti (178., 195. in 198. člen ZZK-1). Predlagatelj tudi ne trdi, ko se sklicuje na omejeno število znakov v rubrikah, da bi v konkretni zadevi bila to ovira, da ne bi mogel vsebine služnosti določno opredeliti v predlogu v rubriki dodatni opis. Ob povedanem je neutemeljeno sklicevanje predlagatelja, da je listino določno označil ter izrek sodne odločbe povzel v prilogi ("predlog" za vpis pridobitve izvedene pravice ali pravnega dejstva z dne 5.10.2017", ki ga je priložil predlogu). Dejstvo, da je določena pojasnila stranka podala v prilogi, stranke ne odveže, da določno navede podatke o listini ter določno poda vsebino predloga, ki je skladna z listino, na podlagi katere se predlaga vpis, že v informatiziranem zemljiškoknjižnem predlogu.

Tako se izkaže, da razlogi pritožbe niso podani ter je pritožbeno sodišče, ki tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).