198. člen ZZK-1

ZZK-1 v tretjem odstavku 79. člena zahteva, da se predlogu za zaznambo spora priloži potrdilo sodišča o vložitvi tožbe oziroma predloga in opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. Potrdilo o vloženi tožbi je podlaga za vpis in mora biti priloženo predlogu kot listina, ki se vključi v zbirko listin.

Ko je vpis pravnomočno dovoljen, se v glavni knjigi izvedejo ustrezni vpisi, ki se javno objavijo, listina, ki je bila podlaga za dovolitev vpisa, pa se vloži v informatizirano zbirko listin (193. člen ZZK-1). Glede na vsebino relevantnih pravil o zagotavljanju javnosti zemljiške knjige listine od tedaj dalje ne morejo biti dostopne vsakomur, ne da bi za to izkazal upravičen interes. Pritožnikova razlaga časovnega kriterija iz drugega odstavka 196. člena oz. njegovo naziranje, da je ključna oz. edina relevantna okoliščina trenutek prejema njegove zahteve (pred trenutkom izdaje sklepa o dovolitvi vpisa) je pravno zmotna.

Resda ZZK-1 v četrtem odstavku 146. člena, ki omogoča saniranje nepopolnega zemljiškoknjižnega predloga v ugovornem postopku tudi v primerih, ko ga je vložil odvetnik, govori o priložitvi listin, vendar je treba izhajati iz predpisanega elektronskega poslovanja v zemljiškoknjižnih postopkih in pomena, ki ga ima navedba listine v jeziku elektronske aplikacije za vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov. Le če je listina pripeta kot priloga, je v elektronski zemljiški knjigi vključena v zbirko listin in v izreku sklepa, s katerim se dovoli vpis, navedena kot podlaga vpisu.

Ni sporno, da sta bili zemljiškoknjižnemu predlogu za zaznambo izbrisne tožbe priloženi listini, s katerima zakon pogojuje tako vrsto vpisa. Vendar pa to ne zadošča. Pritožnik zanemari, da listini v samem predlogu nista bili navedeni kot podlaga za vpis, čeprav bi glede na prvi odstavek 140. člena ZZK-1 morali biti. Pri tem je treba upoštevati, da mora biti od uvedbe elektronskega poslovanja v zemljiškoknjižnih postopkih zemljiškoknjižni predlog vložen elektronsko. Elektronsko poslovanje pa ima določene posebnosti, ki jih morajo upoštevati vsi udeleženci postopka. Predlagatelj v tem oziru ob vložitvi elektronskega predloga ni bil dosleden. Kot navaja sam in kot je razvidno iz e-spisa, ob vložitvi predloga za zaznambo spora listin ni pravilno označil (glej rubriko "Priloge"). Ustrezna oznaka (da gre za listino, ki je podlaga za vpis) ima svoj namen, saj omogoči, da elektronska aplikacija listini povzame v besedilo predloga kot podlago za vpis.

Zapis "predlogu mora biti priloženo potrdilo" v drugem odstavku 78. člena ZZK-1 ne pomeni, da ni treba, da je potrdilo določno navedeno že v predlogu. Po določbi 140. člena ZZK-1 morajo biti v predlogu navedene vse listine, ki so podlaga vpisu, te listine pa morajo biti nato tudi priložene predlogu (142. člen v zvezi s 3. točko prvega odstavka 146. člena ZZK-1). Namen zaznambe hipotekarne tožbe je, da sodba, izdana na podlagi hipotekarne tožbe, učinkuje tudi proti vsakokratnemu vknjiženemu lastniku nepremičnine, v korist katerega je bila lastninska pravica vknjižena z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba hipotekarne tožbe. Za dosego tega namena je bistveno, da je bila tožba dejansko vložena, zato brez potrdila o vložitvi tožbe zaznambe ni mogoče dovoliti.

Obvestilu nepravdnega sodišča iz četrtega odstavka 156. člena ZNP-1 mora biti priložena listina, ki je podlaga za vpis - to je predlog, na podlagi katerega je bil začet postopek, ki naj se zaznamuje.

Ker je zaznamba spora po 79. členu ZZK-1 dovoljena le v primeru take tožbe, s katero zahteva tožnik od sodišča ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način, v primeru, ko izvod tožbe ni priložen, tudi ni mogoče preveriti, če so pogoji za zaznambo spora sploh izpolnjeni.

Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj zahteva vknjižbo v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega prednika (drugi odstavek 150. člena in 41. člen ZZK-1). Vse vmesne listine morajo torej biti predložene in izpolnjevati pogoje za izvedbo vmesnih vpisov. Takšno verigo listin bi moral v predlogu zatrjevati in jo z listinami izkazati tudi predlagatelj v konkretnem primeru.

Glede na prvi odstavek 140. člena ZZK-1 mora zemljiškoknjižni predlog vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis. Listine morajo biti določno opredeljene.

Ker je predlagatelj pogodbena stranka, mu upravičenega interesa kot predlagatelju zemljiškoknjižnega postopka (128. člen ZZK-1) ni mogoče odreči.