152. člen ZZK-1

V primerih, ko zavezovalni in razpolagalni pravni posel nista vsebovana v isti listini, ne zadošča predložitev zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižnemu predlogu je treba predložiti tudi listino o pravnem poslu (prim. 36. člen ZZK-1).

ZZK-1 v tretjem odstavku 79. člena zahteva, da se predlogu za zaznambo spora priloži potrdilo sodišča o vložitvi tožbe oziroma predloga in opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. Potrdilo o vloženi tožbi je podlaga za vpis in mora biti priloženo predlogu kot listina, ki se vključi v zbirko listin.

Resda ZZK-1 v četrtem odstavku 146. člena, ki omogoča saniranje nepopolnega zemljiškoknjižnega predloga v ugovornem postopku tudi v primerih, ko ga je vložil odvetnik, govori o priložitvi listin, vendar je treba izhajati iz predpisanega elektronskega poslovanja v zemljiškoknjižnih postopkih in pomena, ki ga ima navedba listine v jeziku elektronske aplikacije za vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov. Le če je listina pripeta kot priloga, je v elektronski zemljiški knjigi vključena v zbirko listin in v izreku sklepa, s katerim se dovoli vpis, navedena kot podlaga vpisu.

Ni sporno, da sta bili zemljiškoknjižnemu predlogu za zaznambo izbrisne tožbe priloženi listini, s katerima zakon pogojuje tako vrsto vpisa. Vendar pa to ne zadošča. Pritožnik zanemari, da listini v samem predlogu nista bili navedeni kot podlaga za vpis, čeprav bi glede na prvi odstavek 140. člena ZZK-1 morali biti. Pri tem je treba upoštevati, da mora biti od uvedbe elektronskega poslovanja v zemljiškoknjižnih postopkih zemljiškoknjižni predlog vložen elektronsko. Elektronsko poslovanje pa ima določene posebnosti, ki jih morajo upoštevati vsi udeleženci postopka. Predlagatelj v tem oziru ob vložitvi elektronskega predloga ni bil dosleden. Kot navaja sam in kot je razvidno iz e-spisa, ob vložitvi predloga za zaznambo spora listin ni pravilno označil (glej rubriko "Priloge"). Ustrezna oznaka (da gre za listino, ki je podlaga za vpis) ima svoj namen, saj omogoči, da elektronska aplikacija listini povzame v besedilo predloga kot podlago za vpis.

Obvestilu nepravdnega sodišča iz četrtega odstavka 156. člena ZNP-1 mora biti priložena listina, ki je podlaga za vpis - to je predlog, na podlagi katerega je bil začet postopek, ki naj se zaznamuje.

Ker je zaznamba spora po 79. členu ZZK-1 dovoljena le v primeru take tožbe, s katero zahteva tožnik od sodišča ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način, v primeru, ko izvod tožbe ni priložen, tudi ni mogoče preveriti, če so pogoji za zaznambo spora sploh izpolnjeni.

Zakon določa, da lahko zadnji pridobitelj nepremičnine zahteva vknjižbo v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega prednika. Ob tem ZZK-1 v 140. členu zahteva, da predlagatelj tudi v samem zemljiškoknjižnem predlogu (opredeljeno) navede vse listine, ki so podlaga za vpis. Predlagatelja, ki se sklicujeta na tri pogodbene prenose, nista ravnala v skladu s temi pravili. Pogodba z dne 14. 8. 2020, ki sta jo predlagatelja kot podlago navedla v zemljiškoknjižnem predlogu, ne predstavlja ustrezne podlage za vpis, saj ne ustreza niti posadni listini (pogodbeni stranki se sklicujeta na izveden način pridobitve stvarne pravice) niti uskladitveni pogodbi. Na načelni ravni se pritožbeno sodišče strinja s pritožbo, da je treba v primerih, ko je bila prva v verigi pogodb kupoprodajna pogodba, sklenjena skladno s privatizacijskimi določbami SZ iz leta 1991, pogoje za vpis preverjati tudi z vidika določbe 6. člena ZPPLPS. Tako napotuje 248. člen ZZK-1.

Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj zahteva vknjižbo v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega prednika (drugi odstavek 150. člena in 41. člen ZZK-1). Vse vmesne listine morajo torej biti predložene in izpolnjevati pogoje za izvedbo vmesnih vpisov. Takšno verigo listin bi moral v predlogu zatrjevati in jo z listinami izkazati tudi predlagatelj v konkretnem primeru.

Predlagatelj je v ugovoru pravilno opozarjal, da sklep sodniške pomočnice ne vsebuje izreka, temveč zgolj obrazložitev. Njena odločitev torej ni ustrezno oblikovana in izražena. Zaradi tega gre za navidezen sklep o vpisu, za sklep, ki ga ni mogoče izvršiti in ki ne more postati materialno pravnomočen. Ta kršitev je ostala v ugovornem postopku prezrta, nanjo pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Zemljiškoknjižni predlog mora vsebovati določno opredelitev listin, ki so podlaga za zahtevani vpis. V konkretnem primeru ni šlo za pomanjkljivosti, ki bi jih lahko predlagateljica sanirala v ugovornem postopku, prav tako pa ne za manjše nedoslednosti pri označitvi listin, ki bi jih lahko sodišče samo odpravilo.

Listine, ki so podlaga za odločanje o (ne)dovoljenosti vpisa, morajo biti priložene predlogu kot listine, ki se vključijo v zbirko listin in to zaradi publicitetnih učinkov vpisov. Glede na to, da pritožnica izjave skrbniškega notarja, ki jo mora sodišče tudi vzeti v obzir, ko odloča o obravnavanem vpisu, predlogu ni priložila kot listine, ki se vključi v zbirko listin, njen predlog ni bil sklepčen, saj (zgolj) Notarski zapis Sporazuma o razveljaviti darilne pogodbe ne utemeljuje predlaganega vpis

Glede na prvi odstavek 140. člena ZZK-1 mora zemljiškoknjižni predlog vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis. Listine morajo biti določno opredeljene.

Predlagana je vknjižba služnosti, služeča nepremičnina je v solastnini nasprotnih udeležencev. Nasprotni udeleženci so zato nujni sosporniki, saj se lahko služnostna pravica predlagatelja vknjiži pri obeh osnovnih položajih hkrati, torej pri deležu do ½ obeh nasprotnih udeležencev. Gre za nujno sosporništvo na pasivni strani, mogoče je doseči le enako odločitev, zato učinek procesnega dejanja enega velja tudi za drugega.

Ker je predlagatelj pogodbena stranka, mu upravičenega interesa kot predlagatelju zemljiškoknjižnega postopka (128. člen ZZK-1) ni mogoče odreči.

Zemljiškoknjižni predlog ni bil sklepčen, saj (zgolj) dve pogodbi, ki ju je predlagateljica navedla v predlogu kot podlago predlaganemu vpisu, ne utemeljujeta zahtevanega vpisa (manjkala je še ena pogodba; predlog ne bi smel biti dovoljen, sodišče ga je namreč kot procesno pomanjkljiv zavrglo). To pomeni, da ni izpolnjen pogoj za dovolitev vpisa iz 1. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1. Listine morajo biti ustrezno opredeljene, saj nedoločena navedba niti ne omogoča preizkusa predloga. Temu mora biti podrejeno tudi izpolnjevanje rubrike za dodatni opis listine v elektronskem obrazcu predloga. Zakonski zahtevi ni zadoščeno s tem, da v dodatnem opisu predlagateljica navaja tretjo pogodbo, pogodbo iz leta 1993.

V obravnavanem primeru pravica do izjave pritožniku ni bila odvzeta, čeprav mu ugovor nasprotne udeleženke proti sklepu o dovolitvi vpisa zaradi črtane določbe ZZK-1 o vročanju ugovora drugim udeležencem postopka, ni bil vročen. Narava zemljiškoknjižnega postopka je namreč specifična, presoja sodišča je omejena zgolj na ugotavljanje obstoja formalnih pogojev za vpis iz 148. člena ZZK-1. Ne glede na nova postopkovna pravila pa ni dvoma,da mora biti zaradi spoštovanja pravice do izjave in zahteve po kontradiktornosti udeležencem dana možnost,da učinkovito vplivajo na odločitev sodišča v zadevi. V konkretnem primeru je predlagatelju bilo omogočeno, da se do argumentov sodišča opredeli in jih izpodbija v pritožbenem postopku, kar je z vložitvijo pritožbe, v kateri v drugem delu izpodbija odločitev vsebinsko, tudi storil. V pogodbi je govora o stanovanju, vpis pa je predlagan pri zemljiški parceli. Ker je med udeleženci postopka sporno, ali je bila (očitno enostanovanjska stavba) prodana skupaj s funkcionalnim zemljiščem, oziroma kolikšna je površina zemljišča, potrebna za funkcioniranje stanovanjske stavbe, je očitno, da vpisa ni mogoče opraviti, saj spornih dejstev zemljiškok

Zemljiškoknjižno sodišče je v konkretni zadevi pravilno uporabilo določbe 86., 87. in 88. člena ZZK-1, ki se nanašajo na vpis zaznambe izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Gre za prisilno hipoteko (glej še 143. člen SPZ), za katero soglasje lastnika nepremičnine (dolžnika v postopku izvršbe) ni potrebno. Ker je po podatkih spisa sodišče obvestilo in listino, ki predstavlja podlago za vpis, prejelo 14.3.2016, je pravilno odločeno, da dovoljeni vpis učinkuje od tega dne. V zemljiškoknjižnem ugovornem postopku se ne uporablja določba 57. člena ZIZ.

Navedba listine kot obvezna sestavina zemljiškoknjižnega predloga (4. točka prvega odstavka 140. člena ZZK-1) ni sama sebi namen, saj omogoča vsebinski preizkus utemeljenosti predloga, v primeru, da so pogoji za vpis izpolnjeni, pa mora navedbo teh listin vsebovati tudi izrek sklepa o dovolitvi vpisa.

Ker ugovora zoper sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine občina ni vložila, v postopku zoper sklep o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ne more več uveljavljati razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče izpodbijati sklep o začetku postopka (240. člen ZZK-1), to je, da listina, katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena.