120. člen ZZK-1

ZZK-1 sicer nima izrecne določbe o prekinitvi postopka, vendar že iz temeljnih določb zakona izhaja, da prekinitev, kakršno predlaga predlagateljica ne bi vplivala na možnost dovolitve vpisa. Po določbi 147. člena ZZK-1 namreč zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen). Posledica povedanega je, da zemljiškoknjižno sodišče ne more upoštevati naknadno spremenjenega stanja vpisov, ki bi temeljilo na kasneje izdanem dodatnem sklepu o dedovanju.

Revizija se dopusti glede vprašanja: ali potrdilo o vložitvi tožbe, ki navedeno dejstvo zgolj potrjuje in iz katerega izhaja, da je to dejstvo obstajalo že ob vložitvi predloga za vpis zaznambe spora, zadosti pogoju, da je to listina, na podlagi katere bi bil vpis dovoljen, če bi bila priložena že k zemljiškoknjižnemu predlogu, čeprav je datum izdaje te listine (potrdila) kasnejši kot datum vložitve predloga, če tako listino stranka vloži najkasneje ob vložitvi ugovora zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu?

Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je pravilna, zakonita in ustavnoskladna razlaga sodišča, da predlagateljica v okoliščinah konkretne zadeve ni izpolnila procesnih predpostavk za odločanje o njenem predlogu za zaznambo spora?

Vpis stavbne pravice kot nepremičnine sam zase ne predstavlja vpisa (realne) nepremičnine z vidika stvarnega prava. Gre za vpis tehnične narave, na podlagi posebnega pravila prvega odstavka 20.a člena ZZK-1 o vpisovanju stavbne pravice v zemljiško knjigo. Namenjen je preglednejšemu prikazu stvarnopravnih razmerij, ki nastanejo v zvezi s stavbno pravico. Zemljiškoknjižna sodnica je pravilno pojasnila, da je treba izbrisati tudi vpis stavbne pravice kot nepremičnine, ki v postopku Dn 127320/2017 ni bila izbrisana (bi pa morala biti).

Predloga za dopustitev revizije ne more vložiti oseba, ki do pravnomočnosti nepravdnega postopka v njem ni bila udeležena (drugi odstavek 201. člena ZPP v zvezi s 37. in 42. členom ZNP-1 in drugim odstavkom 120. členom ZZK-1), ampak ga lahko vložijo le formalna udeleženca, udeleženci, ki jim je bila udeležba že pravnomočno dopuščena in zakoniti udeleženec.

Stroške zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ureja ZNP-1. Ta v 40. členu določa splošno pravilo, po katerem ima udeleženec pravico do povrnitve stroškov le, kadar zakon določa, da stroške trpi eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev (ZZK-1 takšne določbe nima). Res mora udeleženec ne glede na izid postopka drugemu udeležencu povrniti stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, vendar se ta določba ne nanaša na uspeh v postopku (na kar se sklicuje pritožnica), temveč na dejanja, katerih namen je na primer zavlačevanje (zemljiškoknjižnega) postopka.

Predlog se zavrne.

Predlog se zavrže.

Predlog se zavrne.

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Predlagateljica (nasprotna udeleženka) sama vlaga predlog, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. členom ZNP-1).

Udeleženec v postopku za izdajo sklepa o zaznambi vrstnega reda za prenos lastninske pravice je le predlagatelj in gre za abstraktni posel, na podlagi katerega konkretni pravni interes tretjega ne more biti prizadet.

V skladu s tretjim odstavkom 120. člena ZZK-1 v zemljiškoknjižnem postopku revizija ni dovoljena. Vrhovno sodišče je zato tudi ne more dopustiti.

V zemljiškoknjižnem postopku revizija ni dovoljena, zato je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.

Zaznamba vrstnega reda varuje vrstni red poznejših vpisov. Pritožnik trdi, da umik ni dovoljen, saj s pravico zaradi nadaljnjega prenosa lastnik ne more več prosto razpolagati (70. člen ZZK-1). Gre za konkretne trditve, s katerimi pritožba napada odločitev, o katerih pa se predlagatelj in tudi ne prvostopenjsko sodišče še ni izreklo. Po določbi 25. člena ZNP-1 sme namreč v takem primeru, ko je že izdana odločba sodišča prve stopnje, predlagatelj umakniti predlog do njene pravnomočnosti, če s tem niso kršene pravice drugih udeležencev, ki izvirajo iz te odločbe, ali če se z umikom strinjajo vse osebe, ki so jim z odločbo sodišča prve stopnje priznane določene pravice. V takem primeru sodišče svojo odločbo razveljavi. Pritožnik pa trdi in dejansko in pravno utemeljuje svoje upravičenje, ki bi bilo z umikom kršeno.

Za pomotni vpis gre po določbi prvega odstavka 200. člena ZZK-1 takrat, ko se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom. Druge napake, čeprav so očitne, in do katerih pride v zemljiškoknjižnem postopku, pa je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi.

Po 35. členu ZZK-1 mora biti v primeru, ko je za pravni posel, iz katerega izhaja obveznost izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno dovoljenje, odobritev oziroma soglasje pristojnega organa socialnega skrbstva oziroma drugega pristojnega državnega organa, zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo tudi to dovoljenje, odobritev oziroma soglasje, ter se te določbe smiselno uporabljajo tudi za zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izstavila poslovno omejeno sposobna oseba. Ker gre v sedaj obravnavani zadevi za sodbo, s katero je zemljiškoknjižni lastnik izrecno in nepogojno dovolil predlagano vknjižbo lastninske pravice, sklicevanje pritožbe na določilo 35. člena ZZK-1 ob upoštevanju vsega navedenega ni uspešno.

Strožja zahteva glede postulacijske sposobnosti, to je sposobnosti dati svojim procesnim dejanjem pravnorelevantno obliko, terja od aktivnih udeležencev večjo stopnjo skrbnosti, pri uporabi informacijskega sistema pa so jim na voljo tudi uporabniška navodila za eZK opravila. Pritožnica je pravilno označila, da vlaga ugovor proti sklepu o vpisu (dejanje št. 331), ni pa zatem pripela dokumenta s takšno vsebino. Z uporabo koraka "predogled oddane vloge" bi se lahko prepirčala ali je vlogo oddala pravilno, popolno in v skladu z uporabniškimi navodili.

Če je bila priporočena pošiljka oddana na bencinskem servisu kot pogodbenem partnerju Pošte Slovenije, pooblaščenem za sprejem pošiljk (kontaktna točka), je treba dan oddaje priporočene poštne pošiljke na bencinskem servisu šteti kot dan priporočene oddaje na pošto (glej 9. in 10. točko 2. člena Zakona o poštnih storitvah) in s tem dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP).