VSL Sklep I Cp 2405/2017

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 251.086,21 EUR (točka I. izreka) in da obstaja terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 3.208,70 EUR (točka II. izreka), v točki III. izreka odločilo, da je po pobotu tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 247.877,51 EUR z zamudnimi obrestmi, natančno navedenimi v izreku sodbe; v preostanku pa tožbeni zahtevek zavrnilo (točka IV. izreka) ter toženi stranki naložilo v plačilo 14.103,89 EUR pravdnih stroškov tožnika (točka V. izreka).

2Pritožuje se tožena stranka, v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga višjemu sodišču, da spremeni točki I. in III. prvostopenjske sodbe tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, v V. točki pa tako, da stroške postopka naloži v plačilo tožniku, podrejeno pa naj višje sodišče sodbo v navedenih točkah razveljavi in v tem obsegu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom. Meni, da je sodišče odločilo preko tožbenega zahtevka. S tem, ko je zavrnilo dokazni predlog za poizvedbe pri FIBI in zaslišanju predstavnika FIBE ter priče A. A. zavrnilo vpogled v izjavo z dne 31. 8. 2008 in internetni izpis košarkarskih tekem od 23. 12. 2008, je bistveno kršilo določbe postopka. Dokaze so predlagali pravočasno, z vpogledom v priložene listine se dokazni postopek ne bi podaljšal. Na drugi strani pa je sodišče dopustilo dokazni predlog z izpisnico, ki jo je tožnik v spis vložil po roku, ki mu ga je določilo. Ne bi smelo dvomiti v izjavo KZ (Košarkarske zveze) o veljavnosti pravil FIBE, saj gre za uradni dokument, ki ga je izdala KZ kot članica FIBE. Ugovor tožeče stranke o časovni veljavnosti pravil FIBE ni izkazan. Sodišče je neutemeljeno in brez ustrezne podlage zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče B. B. S tem je ponovno onemogočilo toženo stranko pri dokazovanju in izkazovanju dejstev in okoliščin, ki so pomembne za končno odločitev. V spis so vložili le del pravil FIBE, ki se nanašajo na prestop mld. igralca v drugo državo, pridobitev posebnega statusa in LOC (Letter of clearance) ter sklepanje in veljavnost pogodbe z mld. igralcem do dopolnjenega 18. leta starosti, ker ostala pravila FIBE za odločitev v tej zadevi niso relevantna. Ker sodišče ni izvedlo navedenih dokazov, ni zagrešilo le kršitve določb postopka, pač pa je tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Pri ugotovitvi, da je bila pogodba med pravdnima strankama sklenjena oktobra 2008, je spregledalo tožbeno trditveno podlago. Da je bila pogodba sklenjena 1. 9. 2008, pa dokazujejo tudi dejstva, da je v pogodbi dogovorjena nagrada za tožnika že za mesec september 2008 in bila je tudi izplačana. Da je bila pogodba s tožnikom sklenjena, predno so začeli s postopkom pridobivanja posebnega statusa za tožnika, izhaja tudi iz izpovedbe C. C. Če pa je bila pogodba veljavno sklenjena šele oktobra 2008, je že v sklenitveni fazi obstajala objektivna nezmožnost izpolnitve in bi moralo sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. Napačna in v nasprotju z izvedenimi dokazi je ugotovitev, da je krivda za neizpolnitev pogodbe na strani tožene stranke, ker je na KZ naslovila nepopolno vlogo. Odločitev IO KZS z dne 22. 9. 2008 ne temelji na dejansko nepopolni vlogi, ampak na dejstvu, da strokovni svet tožniku ni podelil posebnega statusa. Če bi bil ta status tožniku dodeljen, bi KZ pristopila k pridobitvi LOC od KZ X. To potrjujejo izpovedbe prič D. D., E. E., F. F. in G. G. Po neodobritvi statusta so tožniku nudili le pomoč v šolskem letu 2008/2009, da ne bi izgubil šolskega leta. S tem sta bila tožnik in njegov oče seznanjena. To izhaja iz izpovedbe očeta H. H. in pričanja C. C. Torej je tožena stranka razvezo pogodbe notificirala tožniku, ki je tudi sam izpovedal, da je bil seznanjen, da je bila pogodba razvezana, ker ni pridobil posebnega statusa, zato je uredil igranje drugje. Izpovedal je tudi, da ga je C. C. obvestil, da ga ne morejo registrirati. Če pa pogodba ni bila razvezana, bi moralo sodišče ob nespornem dejstvu, da je tožnik že 9. 8. 2010 igral za KK Y, zaključiti, da je do razveze pogodbe prišlo s konkludentnim ravnanjem tožnika, ki je podpisal pogodbo z drugim klubom. Zato tožnik ni upravičen do pogodbene kazni, tožena stranka pa mu tudi ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi mu nastala po datumu, ko je zaigral za drug klub. Izpisnico je dal tožniku KK Z, kar pomeni, da tožnik nikoli ni prestopil k toženi stranki. Tudi višine odškodnine tožnik ni izkazal. Sodišče bi mu moralo skladno s predlogom tožene stranke naložiti, da v spis vloži vse pogodbe in dohodninske odločbe, ker bi se tako ugotovilo, kakšni so bili dejanski zaslužki tožnika. Zaradi vsega navedenega se sodba ne da preizkusiti, saj ima pomanjkljivosti in je v nasprotju z izpovedbami prič in listinami, ki se nahajajo v spisu. Sodišče je premalo kritično ocenjevalo navedbe tožeče stranke, ki jih skozi celoten postopek spreminja in prilagaja potrebam postopka in so v nasprotju same s seboj, so pa tudi neizkazane, zato bi moralo sodišče priti do povsem drugačnih zaključkov in odločitve.

3Tožnik je na pritožbo odgovoril. Meni, da je sodišče prve stopnje upoštevalo vsa navodila višjega sodišča iz razveljavitvenega sklepa in izvedlo vse predlagane dokaze, ki so bili pravočasno predlagani in so potrebni za razjasnitev dejanskega stanja. V zvezi z izpodbijano ugotovitvijo o datumu sklenitve pogodbe poudarja, da tožena stranka ni prerekala navedbe, da je bila pogodba sklenjena oktobra 2008, sta pa to potrdili tudi priči I. I. in J. J. Torej je bila seja izvršnega odbora KZS izvedena pred sklenitvijo pogodbe. Vloga za pridobitev posebnega statusa tožnika je bila nepopolna, zakaj se ni pristopilo k odpravi nepopolnosti in zakaj v naslednjih letih ni bil ponovno sprožen postopek za ugotovitev posebnega statusa tožnika, ni pojasnjeno. Tožena stranka je pristopila k podpisu pogodbe s tožnikom po zavrnitvi vloge, zato je na njej celoten riziko neizpolnitve pogodbe. In ker tožena stranka s pogodbo prevzetih obveznostih v drugem letu ni več izpolnjevala, je tožnik utemeljeno odstopil od pogodbe. Tožena stranka mu zato dolguje plačilo po pogodbi za sezono 2009/2010, za nadaljnje obdobje do predvidenega poteka pogodbe pa odškodnino. Zato naj višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožnik zatrjuje, da je s toženo stranko sklenil Sporazum o igranju košarke (Pogodba) za obdobje sedmih let, vendar je tožena stranka Pogodbo kršila, saj mu ni izplačevala dogovorjenih zneskov, zato je z izjavo z dne 11. 8. 2010 odstopil od Pogodbe in zahteva, da mu tožena stranka plača zneske, kot so bili dogovorjeni v Pogodbi za primer, če je tožena stranka ne izpolnjuje. Tožena stranka pa se je branila z navedbami, da tožnik ni pridobil sposobnosti izpolnjevanja Pogodbe, zato je odpadel pogodbeni temelj in namen, Pogodba je bila razdrta, zato tožnik ne more zahtevati nikakršnih plačil. Tožena stranka je podala tudi pobotni ugovor, in sicer za plačilo stroškov postopka, ki so ji že bili pravnomočno dosojeni v drugi pravdi s tožnikom.

6Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 24. 3. 2015 tožbenemu zahtevku (po pobotanju) delno ugodilo, višje sodišče pa je s sklepom I Cp 2032/2015 ugodilo pritožbama obeh pravdnih strank ter razveljavilo prvostopenjsko sodbo in zadevo vrnilo v novo sojenje. Glede materialnopravnih izhodišč za razsojo se višje sodišče v celoti sklicuje na razveljavitveni sklep I Cp 2032/2015 in jih ne bo ponavljalo.

7Stališče tožene stranke o prekoračitvi tožbenega zahtevka je zmotno. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo obstoja terjatve tožeče stranke višje od vtoževane glavnice 166.000,00 EUR, pač pa je zaradi ugovora pobota dosojeni glavnici prištelo še na dan pobota natekle obresti, ki so bile vtoževane kot stranska terjatev.

8Tekom prvega sojenja pred sodiščem prve stopnje med pravdnima strankama ni bilo spora o tem, kdaj je bila pogodba sklenjena. Res je, kar trdi pritožba, da je tožeča stranka v tožbi, že pred tem pa v postopku I P 2841/2010 navedla, da sta pravdni stranki Sporazum (Pogodba) sklenili 1. 9. 2008. Tožena stranka temu ni nikoli ugovarjala. Kljub temu je sodišče prve stopnje v nasprotju z določili 214. člena ZPP tožečo stranko na naroku 1. 7. 2014 pozvalo, naj se izjasni, kdaj je bila Pogodba sklenjena. Pooblaščenec tožeče stranke je takrat povedal, da je iz štampiljke na Pogodbi razvidno, da je bila na dan 10. 10. 2008, ko jo je tožnik na sedežu tožene stranke podpisal, po telefaksu poslana agentu v ZDA. Čeprav tožena stranka tej navedbi pooblaščenca tožnika sicer ni takoj ugovarjala, sodišče v ponovljenem sojenju datuma sklenitve Pogodbe ne bi smelo šteti za neprerekano dejstvo. Tožeča stranka je namreč spremenila navedbe o dotlej nespornem dejstvu. Ker v pritožbah zoper prvo odločitev prvostopenjskega sodišča pravdni stranki ugotovitve prvostopenjskega sodišča o tem, kdaj naj bi bila Pogodba sklenjena, nista izpodbijali, višje sodišče v prvem pritožbenem postopku tega ni presojalo. Glede na obrambo tožene stranke pa je opozorilo, da pogodba ni veljavno sklenjena le, če že v sklenitveni fazi obstoja objektivna nemožnost izpolnitve (35. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Tako je šele v ponovljenem sojenju postalo dejstvo, kdaj naj bi bila Pogodba sploh sklenjena, sporno. Tožena stranka je zato pravočasno v dokaz dejstvu, da je bila Pogodba sklenjena pred 22. 9. 2008, ko je bila druga seja izvršnega odbora KZS, na kateri je bilo odločeno o vlogi tožene stranke za pridobitev posebnega statusa tožnika, predlagala tudi vpogled v listino z dne 31. 8. 2008 (priloga B19), internetni izpis košarkarskih tekem od 23. 12. 2008 dalje (priloga B20) in listino v prilogi B21 – rezultati košarkarske lige ... Stranka ni dolžna v vsakem primeru že takoj predlagati vse dokaze, ki bi mogoče lahko prišli v poštev, temveč je dokaze dolžna predlagati takrat, ko postanejo relevantni.¹ S tem, ko je kot prepozene zavrnilo navedene dokaze, je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP.

9Višje sodišče pripominja, da je v sklepu I Cp 2032/2015 pojasnilo, da je zmotno stališče tožene stranke, da je pogodba neveljavna, če se ne uresniči pogodbeni namen, ne pa, kot zapiše prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi, da je višje sodišče ugotovilo, da je Pogodba bila veljavno sklenjena (točka 13. obrazložitve izpodbijane sodbe). Ob ugotovitvi, da je bila Pogodba sklenjena oktobra 2008 in ob nespornem dejstvu, da tožnik takrat za toženo stranko ni bil registriran, zato zanjo ni mogel igrati v klubski redni sezoni, v končnici in drugih tekmovanjih pod okriljem FIBE in KZS, bi sodba morala imeti tudi razloge glede morebitnega obstoja objektivne nemožnosti izpolnitve (35. člen OZ). Zgolj delna izpolnitev, ki ne odgovarja namenu pogodbenih strank, se namreč šteje za neizpolnitev.²

10Prestope košarkarjev urejajo pravila FIBE, ki morajo biti implementirana v pravila košarkarskih zvez, članic FIBE. Tudi pravila FIBE so zato kot pogodbeno pravo materialnopravna podlaga za razsojo v tej zadevi.³ Tožena stranka je v spis vložila prevod pravil FIBE v delu, ki se nanaša na prestop mladih košarkarjev. Ker je sodišče prve stopnje (kljub dokaj pavšalnemu ugovoru tožeče stranke o veljavnosti pravil v času sklenitve Pogodbe) dvomilo v zatrjevanja tožene stranke, da je predložila v času sklenitve Pogodbe veljavna pravila, bi moralo toženi stranki omogočiti dokazovanje, ali so v spis vložena takrat veljavna pravila. Zaslišanje sekretarke KZS B. B. ni neprimeren dokaz glede na delo, ki ga opravlja. Z zavrnitvijo substanciranega dokaza za zaslišanje te priče je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

11Soglaša pa višje sodišče z razlogi prvostopenjskega sodišča glede zavrnitve dokaza za zaslišanje priče A. A. (točka 5. obrazložitve izpodbijane sodbe). A. A. tožena stranka v ponovljenem postopku ni predlagala v zvezi z dokazovanjem datuma izpisnice, kot navaja v pritožbi, pač pa glede dogajanja na seji 22. 9. 2008 (gl. zapisnik o glavni obravnavi 8. 3. 2016, list. št. 284 spisa). Poizvedb pri FIBI in zaslišanja predstavnika FIBE pa glede na to, da je tožeča stranka v spis vložila izpisnico, ni treba opraviti.

12Pritožba opozarja na izpovedbo tožnika in C. C. ter podatke v Pogodbi, ki so bili prezrti pri ugotovitvi, da je bila Pogodba sklenjena oktobra 2008. V zaključkih prvostopenjskega sodišča, da Pogodba ni bila razdrta že pred izjavo tožnika o odstopu od Pogodbe (razlogi v točki 14. do 18. obrazložitve izpodbijane sodbe), niso z argumenti ovržene v pritožbi izpostavljene izpovedbe prič in tožnika, s katerimi tožena stranka dokazuje, da je po neodobritvi statusa tožniku le pomagala, da je v šolskem letu 2008/2009 lahko zaključil šolanje in da je bil tožnik seznanjen, da se, ker je on ne more izpolniti, Pogodba ne bo izvrševala. Eno od dejstev, ki jih je treba upoštevati pri presoji je, kdo je tožniku dal izpisnico. Pritožba utemeljeno opozarja na spreminjanje navedb tožeče stranke o tem dejstvu, kar ni nepomembno za 8. členu ZPP skladno, to je sintetično - analitično oceno dokazov. Da je izpisnico tožniku za igranje za KK Y izdal KK Z, je ostalo prezrto. Sodišče prve stopnje je najprej sledilo izpovedbam prič E. E., D. D. in G. G., da strokovni organ tožniku ni podelil posebnega statusa oz. mu je izrekel negativno strokovno mnenje (točka 19. obrazložitve), nato pa je (ker tožena stranka ni dokazala, da bi izpolnila ustrezen obrazec) v nasprotju s tem zaključilo, da ni dokazala, da je bilo tožniku izrečeno negativno mnenje. Pritožbena graja ocene sodišča, kdo nosi krivdo za razvezo Pogodbe, zlasti navedbe o izpovedbah prič D. D., E. E. in F. F., pokaže na vrzeli v oceni prvostopenjskega sodišča, da ni dokazano, da bi tožena stranka skladno s pravili Registracijskega pravilnika izpeljala postopek ocenjevanja tožnika in mu izrekla negativno mnenje, še posebej glede na to, da je prvo sodišče v točki 17. obrazložitve izpodbijane sodbe pritrdilo toženi stranki, da ni imelo smisla pridobivati izhodnega pisma iz X. Tudi ne zadrži logične presoje zaključek, da zato, ker tožena stranka ni dokazala, da je izpolnila obrazec skladno s pravili Registracijskega pravilnika, ni bila prekinjena vzročna zveza. Za odgovor na vprašanje vzročne zveze je treba ugotoviti, ali je bil tožnik perspektiven mlad košarkar, česar sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.

13Na podlagi v prejšnji točki obrazložitve izpostavljenega višje sodišče ugotavlja, da dokazna ocena prvostopenjskega sodišča na več mestih ni skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. Ker je to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, je podana kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

14Pravilna so tudi stališča pritožbe v zvezi z dokazovanjem višine škode. Ker je dokazno breme glede višine škode na tožniku, bi ga moralo sodišče prve stopnje glede na ugovore tožene stranke pozvati, naj v spis vloži listine, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kakšni so bili zaslužki tožnika v relevantnem obdobju.

15Da bi odpravilo opisane procesne kršitve, bi moralo pritožbeno sodišče skladno s šestim odstavkom 348. člena ZPP⁴ ponovno izvesti vse že izvedene dokaze, vključno z zaslišanjem tožnika in vseh prič. Sodišče prve stopnje pa bo lahko le prebralo njihove izpovedbe (302. člen ZPP). Ponovno zaslišanje tožnika in njegovega očeta, ki ne živita v Sloveniji, bi bilo povezano z velikimi stroški in izgubo časa, kar je v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP. Razen tega bi moralo drugostopenjsko sodišče nekatera dejstva prvič ugotavljati. S takim ravnanjem bi bila pravica strank do pritožbe izvotljena. Zato se je višje sodišče odločilo, da zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo sojenje in razveljavilo izpodbijano sodbo (prvi odstavek 354. člena ZPP). Predlog za dodelitev zadeve drugemu sodniku ni utemeljen. Procesne kršitve same ne utemeljujejo predodelitve zadeve, da bi bile kršitve posledica nenaklonjenosti toženi stranki, pa iz spisa ne izhaja. Ni res, da bi sodnica ugodila vsem predlogom tožeče stranke in zavrnila vse, kar je predlagala tožena stranka.

16Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

¹ Prim. npr. odločbo VSRS II Ips 276/2015.
² Gl. točki 8 in 10 v razveljavitvenem sklepu I Cp 2032/2015.
³ Prim. Šport & Pravo, izdala GV Založba v Ljubljani leta 2008, predvsem poglavja Razmerje med pravom in športom, Uporaba splošnih pravnih načel za športne primere in Posebna športna pravila, stran 36 do 42.
⁴ V tem pritožbenem postopku se skladno s 125. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-E uporabljajo določbe ZPP-D.