VSL sklep Cst 498/2017

Vloga A. d.o.o. Ljubljana, vložena 26.6.2017 in naslovljena kot Pritožba o preizkusu terjatev in ugovor o prerekanju terjatev upnika G. d.d. (PD 449), se zavrže.

Pritožbam K. d.d., L. d.o.o. in N. d.d. glede verjetnosti obstoja terjatve upnika S. Inc. se ugodi in se izpodbijani sklep v tem delu 2. točke izreka spremeni tako, da se ugotovi, da terjatev tega upnika ni verjetno izkazana.

Pritožbama A. d.o.o. in dolžnika se ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka razveljavi v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo verjetnost obstoja terjatve upnika G. d.d. za pogodbeno kazen v višini 1.013.453,43 EUR ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba G. d.d. se v delu, v katerem ni bila ugotovljena za verjetno njena terjatev iz naslova odstopljenih terjatev za najemnine, zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu 2. točke izreka potrdi.

Pritožbama G. d.d. in K. se v delu, ki se nanaša na ugotovitev verjetnosti obstoja terjatev upnika B. iz naslova Pogodbe o najemu poslovnih prostorov, ugodi, izpodbijani sklep se v tem delu 2. točke izreka razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbi upnika L. d.o.o. se v delu, ki se nanaša na terjatve pod zap. št. 49 končnega seznama z dne 18.5.2017 (PD 369), ugodi in se izpodbijani sklep v zvezi s tem končnim seznamom spremeni tako, da se glede terjatev pod prvotno zap. št. 49 v končnem seznamu preizkušenih terjatev kot delu sklepa o preizkusu terjatev upošteva razvrstitev upnikov N. d.d. (sedaj zap. št. 49) in L. d.o.o. (zdaj zap. št. 49a), kot je navedena v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 12.6.2017 (PD 409), ki je bil objavljen 28.6.2017.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) zavrnilo ugovore R. d.o.o. L., A. d.o.o., B. d.o.o. in S. Inc., (2.) o priznanih, prerekanih in verjetno izkazanih terjatvah pa odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 18.5.2017 (r. 369), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2Zoper navedeni sklep so se v uvodu navedeni upniki in dolžnik pravočasno pritožili, vse pritožbe pa se nanašajo na 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje.

3A. d.o.o. se je pritožil (PD 378) zoper ugotovitev verjetnosti terjatve G. d.d. pod zap. št. 48 iz naslova pogodbene kazni v višini 1.013.453,43 EUR.

Upnica G. d.d. je na pritožbo odgovorila (PD 407) in pritožbi nasprotovala.

Pritožnik je odgovoril na odgovor na pritožbo, in to dvakrat (PD 443 in 449).

Pritožnik je 26.6.2017 vložil tudi vlogo, naslovljeno kot Pritožba o preizkusu terjatev in ugovor o prerekanju terjatev upnika G. d.d. (PD 449).

4Dolžnik se je pritožil (PD 375) zoper ugotovitev verjetnosti terjatve G. d.d. iz naslova pogodbene kazni v višini 1.013.453,43 EUR.

G. d.d. je odgovorila na pritožbo (PD 406) in pritožbi nasprotovala.

Dolžnik je odgovoril na odgovor na pritožbo (PD 442).

5K. se je pritožila (PD 381) zoper odločitev o verjetni izkazanosti terjatve družbe S. Inc. (S.) in družbe B.

Na pritožbo sta odgovorila B. (PD 460) in S. Inc. (PD 464) in pritožbi nasprotovala.

6Upnik L. d.o.o. v pritožbi (PD 382) izpodbija verjetnost obstoja terjatve S., poleg tega pa navaja tudi, da bi moral kot upnik biti naveden pritožnik kot pravni naslednik upnika N. d.d. glede odstopljenih terjatev.

Na pritožbo sta odgovorila upnik B. d.o.o. (PD 461) in S. (PD 463) in nasprotovala pritožbi.

7Upnik N. d.d. (PD 398) se je pritožil glede ugotovitve verjetnosti obstoja terjatve upnika S. Inc. Vložil je tudi pravočasno dopolnitev pritožbe (PD 398).

Na pritožbo je ugovoril upnik S. Inc. (PD 462) in pritožbi nasprotoval.

8Upnik G. d.d. v pritožbi (PD 397) izpodbija odločitev sodišča o verjetni izkazanosti terjatve upnika B. d.o.o. iz naslova Pogodbe o najemu poslovnih prostorov in pa to, da sodišče prve stopnje ni priznalo kot verjetno izkazane terjatve pritožnika iz naslova te iste pogodbe.

Na pritožbo sta odgovorila upravitelj (PD 408) in upnik B. d.o.o. (PD 453).

Glede vloge upnika A. d.o.o., vložene dne 26.6.2017 (PD 449)

9Pritožba o preizkusu terjatev in ugovor o prerekanju terjatev, ki jo je upnik A. d.o.o. vložil dne 26.6.2017 (PD 449), je prepozna.

10Sklep o preizkusu terjatev je bil objavljen 26.5.2017, zato je pritožbeni rok potekel 12.6.2017 (127. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Ugovore o prerekanju terjatev je bilo dopustno vložiti v roku 15 dni od objave osnovnega seznama preizkušenih terjatev (3. odstavek 63. člena ZFPPIPP); ker je bil ta seznam objavljen 10.7.2015, je ta rok zamujen. Sodišče prve stopnje je sicer vlogo v spis vpisalo kot dopolnitev pritožbe - tudi kot dopolnitev pritožbe je ta vloga prepozna, saj je bila vložena po poteku pritožbenega roka.

11Upnik je sicer v vlogi navedel, da je šele zdaj izvedel za nova dejstva v zvezi s terjatvijo G. d.d. Take navedbe sicer v civilnih postopkih lahko utemeljujejo predlog za vrnitev v prejšnje stanje ali pa obnovo postopka. Vendar pa v postopku zaradi insolventnosti taka pravna sredstva niso dopustna (2. odstavek 121. člena ZFPPIPP). Kdor je zamudil rok, v katerem bi moral vložiti ugovor ali drugo vlogo (to velja tudi za pritožbo), jih po poteku roka ne more več dati (3. odstavek 121. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da je vloga prepozna, kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je ni mogoče upoštevati, zato jo je višje sodišče zavrglo (2. in 3. odstavek 121. člena ZFPPIPP in 343. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Splošno

12V pritožbah oziroma odgovorih na pritožbe se izpostavlja, da naj upniki, ki niso vložili ugovora o prerekanju terjatve, ne bi imeli pravice do pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatev. Tako stališče je napačno. Res upniki v času izdaje sklepa o preizkusu terjatev ne morejo več prerekati terjatev drugih upnikov oziroma vložiti ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev v smislu 63. in 62. člena ZFPPIPP. To pa ne pomeni, da zato ne bi smeli izpodbijati odločitve sodišča o tem, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane in katere niso. Gre namreč za odločitev sodišča ob izdaji sklepa o preizkusu terjatev (3. točka 2. odstavka 69. člena ZFPPIPP), ki se tiče vseh upnikov, tega pa pred tem niso mogli ugovarjati, saj je to prva odločitev o tem dejstvu. Postopki zaradi insolventnosti so po svoji naravi nepravdni postopki, ki učinkujejo na širok krog oseb, ki lahko celo niso stranke postopka, zoper odločitve v postopku zaradi insolventnosti pa se smejo pritožiti vsi upniki, razen ko zakon to izključuje (1. odstavek 126. člena ZFPPIPP). Pritožbe glede odločitve sodišča o verjetnosti obstoja prerekanih terjatev, navedene sicer v končnem seznamu preizkušenih terjatev, pa niso izključene. Pri tem take odločitve vplivajo na položaj vseh udeleženih upnikov.

13V odgovorih na pritožbe je izpostavljeno tudi dejstvo, da naj upniki zavarovanih terjatev (s hipotekami) ne bi imeli procesne legitimacije, ker tudi glasovati ne morejo o prisilni poravnavi. Pritožbena procesna legitimacija ločitvenih upnikov v postopku prisilne poravnave ni izključena, enako velja tudi za stečajne postopke. Za pridobitev položaja stranke v glavnem postopku zaradi insolventnosti je pomembno le, da oseba kot upnik pravočasno prijavi svojo terjatev v tem postopku (1. odstavek 57. člena in 1. točka 56. člena ZFPPIPP). Kot je poudarilo tudi Ustavno sodišče v odločbi Up-280/16, Up-350/16, Up-745/16, Up-750/16, U-I-72/16, U-I-160/16 z dne 22.3.2017, te določbe ločitvenih upnic ne izvzemajo in veljajo tako za postopek prisilne poravnave kot za stečajni postopek, pomembno je le, da upniki prijavijo svoje terjatve, zavarovane terjatve pa jim ne omogočajo le glasovati o prisilni poravnavi; v navedeni odločbi Ustavno sodišče ločitvenim upnicam očita ravno to, da niso sodelovale v postopku prisilne poravnave, ki je tekel pred tam obravnavanim stečajnim postopkom. V skladu s 1. odstavkom 126. člena ZFPPIPP ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Zakon ločitvenim upnikom pravice vložiti pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev ne odreka. Zato je očitek o neobstoju procesne legitimacije ločitvenih upnikov za pritožbo proti sklepu o preizkusu terjatev neutemeljen.

14Očitki družb B. in S. Inc. o kršitvah Ustave pa so usmerjeni na priznanje glasovalnih pravic ločitvenim upnikov. Sodišče (ne sodišče prve stopnje ne višje sodišče) ob preizkusu terjatev sploh ne odloča o glasovalnih pravicah, zato do teh kršitev niti ni moglo priti. V pritožbenem postopku se je tako ali tako odločalo le o verjetnosti določenih terjatev in o prenosu terjatev, kar pa še ne pomeni odločanja o glasovalnih pravicah, o katerih se bo odločalo šele v naslednji fazi tega postopka prisilne poravnave.

Glede verjetnosti obstoja terjatve upnika S. Inc. (S.)

15Zoper ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve tega upnika so se pritožili K. d.d., L. d.o.o. in N. d.d.

16Sodišče prve stopnje je v zvezi s preizkusom verjetnosti obstoja terjatve upnika S. ugotovilo, da je terjatev verjetno izkazana, saj iz opisa dejstev o obstoju terjatev v prijavi terjatve in priloženi listinski dokumentaciji izhaja verjetnost obstoja terjatve, upnik N. d.d. pa z navedbami v ugovoru o prerekanju terjatev ni uspel izpodbiti verjetnosti obstoja teh terjatev oziroma pogodb. Pritožniki pravilno navajajo, da taka obrazložitev ni vsebinska, prav tako pa ne izkazuje presoje po 68. členu ZFPPIPP. Pri tem pa višje sodišče ugotavlja, da gre za tako kršitev, ki jo lahko samo odpravi, saj je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da je sodišče prve stopnje upoštevalo tako prijavo terjatve kot ugovor, na pritožbe pa je lahko in tudi je odgovoril tudi upnik S., na katerega se te pritožbe nanašajo, medtem ko je upnik B. odgovoril na pritožbi K. d.d. in N. d.d. v zvezi s temi deli pritožb.

17Prijava terjatve mora med drugim vsebovati opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje terjatve, in dokaze o njih (2. točka 1. odstavka 60. člena ZFPPIPP). Če prijava terjatve tega ne vsebuje, se ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana (4. odstavek 60. člena ZFPPIPP). Pri presoji, ali je terjatev verjetno izkazana, sodišče upošteva samo opis dejstev o obstoju terjatve v prijavi terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi tej prijavi, in če je terjatev prerekal upnik, opis dejstev o neobstoju terjatve v ugovoru o prerekanju terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi temu ugovoru (2. odstavek 68. člena ZFPPIPP). Velja, in drugačna presoja ni dovoljena, da terjatev ni verjetno izkazana, če ima prijava terjatve pomanjkljivosti iz 4. odstavka 60. člena ZFPPIPP (3. odstavek 68. člena ZFPPIPP).

18Glede na navedeno določilo 68. člena ZFPPIPP je treba tako najprej presoditi, ali prijava terjatve S. vsebuje opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost terjatve - če tega ne vsebuje, velja neizpodbojna domneva, da terjatev ni verjetno izkazana. Upnik S. je sicer trdil, da je kasneje upniškemu odboru izkazal svojo terjatev. Vendar pa to za odločitev sodišča ni pomembno. V skladu z zakonskimi določili je namreč pomembno le navajanje dejstev v sami prijavi, dopolnjevanje po poteku roka za prijavo terjatev pa na odločitev ne sme vplivati; sploh pa ne pojasnjevanje terjatve upniškemu odboru, ki nima nobene pristojnosti v zvezi s preizkusom terjatev.

19Edino dejstvo, ki ga je upnik navedel v prijavi terjatve glede glavnice 1.239.561,22 EUR, katere znesek predstavlja preračun glavnic 991.131,48 USD in 325.823,34 EUR na dan 7.4.2015, je, da prijavlja terjatve do dolžnika iz naslova pogodb o prevzemu obveznosti. Kot dokaz je navedel: "Pogodba o prevzemu obveznosti sklenjene med dolžnikom in upnikom z namenom prevzema obveznosti do družbe:" in nato navedel imena družb in višino terjatev. Pri "prevzemu obveznosti" gre za spremembo dolžnika. Upnik S. niti ne zatrjuje v prijavi terjatve, da bi upniki insolventnega dolžnika privolili v tako spremembo, zato ne gre za prevzem dolga v smislu 427. člena Obligacijskega zakonika - OZ. Že v trditvah iz prijave terjatve ni videti, da bi bile te sklenjene med upniki terjatev in S., temveč le med insolventnim dolžnikom in S., zato ne gre niti za pristop k dolgu v smislu 432. člena OZ. Pogodba o prevzemu obveznosti ima lahko le naravo prevzema izpolnitve v smislu 434. člena OZ. Za dejanski nastanek terjatve take osebe do dolžnika terjatve pa je potrebno še plačilo terjatve upniku. Ker česa takega S. ni niti zatrjeval v prijavi terjatve, prav tako pa tudi ne soglasja upnikov terjatev, to pomeni, da prijava terjatve ne vsebuje vseh potrebnih okoliščin oziroma ne vsebuje okoliščin, ki bi izkazovale utemeljenost prijavljene terjatve. Zato višje sodišče zaključuje, da ima prijava terjatve pomanjkljivosti, zaradi katerih velja neizpodbojna domneva, da terjatve tega upnika niso verjetno izkazane.

20Glede na navedeno je višje sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugotovilo, da terjatve upnika S. Inc. niso verjetno izkazane.

Verjetnost obstoja terjatve G. d.d. za pogodbeno kazen v višini 1.013.453,43 EUR

21V sklepu o preizkusu terjatev je sodišče prve stopnje to terjatev spoznalo za verjetno, iz obrazložitve sklepa pa izhaja, da je upoštevalo le ugovor upnika A. d.o.o. Zoper ta del sklepa sta se pritožila upnik A. d.o.o. in dolžnik. Bistvo dolžnikove pritožbe je v tem, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njegovega ugovora o prerekanju terjatev (PD 122).

22Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je ugovor o prerekanju terjatev, ki ga je vložil upnik A. d.o.o. (PD 123), v tem delu pavšalen, je pravilna. Upnik namreč ni podal nikakršnih navedb glede tega dela terjatve G., zato ni mogel izpodbiti verjetnosti terjatve.

23To pa ne velja za dolžnikov ugovor o prerekanju terjatev (PD 122). Ta ugovor je namreč substanciran, s konkretnimi navedbami, zakaj naj terjatev ne bi obstajala. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa izhaja, kot je navedel dolžnik v pritožbi, da sodišče prve stopnje dolžnikovega ugovora sploh ni presojalo. Tako se izkaže, da v tem delu izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov v zvezi z dolžnikovim ugovorom, prav tako pa je bila s tem dolžniku kršena tudi pravica do izjave. Pri tem pa višje sodišče ocenjuje, da gre za takšno kršitev, ki je samo ne more odpraviti, ker se sodišče prve stopnje o tem ugovoru še ni izjavilo, tako da bi višje sodišče strankam odvzelo možnost pritožbe, če bi o tem ugovoru prvič samo odločalo. Zato je v tem delu izpodbijanega sklepa pritožbama ugodilo, razveljavilo ta del sklepa in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Verjetnost obstoja terjatve G. d.d. iz naslova odstopa terjatev za najemnine

24Sodišče prve stopnje je priznalo verjetnost terjatve tega upnika po pogodbi o kratkoročnem posojilu št. 024F934672/1 v višini 7.713.402,44 EUR; navedlo je še, da ni verjetno izkazana ločitvena pravica, ker prijava ne vsebuje določenega zahtevka za priznanje ločitvene pravice in določnega opisa premoženja, ki je predmet ločitvene pravice za zavarovanje te terjatve. Upnik G. d.d. se pritožuje, da je zahtevek oblikoval na določljiv način, odstopnik terjatve (B.) pa mu ni posredoval podatkov o višini neporavnanih terjatev, pri čemer je višina te terjatve razvidna tudi iz prijave odstopnika. Na pritožbo sta odgovorila upravitelj (PD 408) in upnik B. (PD 453). Upravitelj je navedel, da je šlo le za zavarovanje obveznosti in ne obliko odstopa terjatve, tako da bi upnik lahko prijavil le ločitveno pravico. Upnik B. pa je navedel, da zahtevek G. d.d. ni oblikovan ne določno ne določljivo izključno iz razlogov na strani pritožnika, ki je iz predloženih mu pogodb vedel, kolikšne so najemnine in periodika njihovega plačila.

25Prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti mora vsebovati določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku (1. točka 1. odstavka 60. člena ZFPPIPP), pri čemer mora zahtevek vsebovati znesek glavnice terjatve (1. točka 2. odstavka 60. člena ZFPPIPP), pa tudi zneske kapitaliziranih zamudnih obresti in stroškov (2. in 3. točka 2. odstavka 60. člena ZFPPIPP). Prijava terjatve G. d.d. tega ne vsebuje, kar priznava tudi pritožnik. V postopku zaradi insolventnosti ne zadostuje, da bi bil zahtevek le določljiv, temveč mora biti določen, naveden mora biti točen znesek, ki predstavlja upnikovo terjatev. Sodna praksa, na katero se sklicuje pritožnik, se nanaša na vsebino pogodb o odstopu terjatev, nikakor pa ne na zahtevek v postopku zaradi insolventnosti. Določen zahtevek z zneskom terjatve, ki jo uveljavlja, je dolžan navesti prijavitelj terjatve. Nikakor pa ni dolžnost upravitelja, da bi sam navedel, kolikšen je znesek terjatve, česa takega niti ne sme storiti, zato so pritožbeni očitki v tej smeri neutemeljeni. Dejstvo je, da pritožnik ni postavil določenega zahtevka, tako pomanjkljiv zahtevek pa ne more biti verjetno izkazan v smislu 68. člena ZFPPIPP, če niti postavljen ni pravilno. Zato je pritožba G. d.d. v tem delu neutemeljena in jo je višje sodišče zavrnilo.

26Navedb upnika B. d.o.o. glede obstoja preostalih terjatev G. d.d., da je šele pred kratkim izvedel za nova dejstva, ki jih predstavlja pogodba z dne 1.7.2015, velja enako, kot je višje sodišče navedlo že zgoraj v točkah 9-11. Obstoja terjatve, češ da naj ne bi obstajala že v času, preden je bil objavljen osnovni seznam preizkušenih terjatev, ni mogoče izpodbijati v tej fazi postopka. Vsekakor pa terjatev upnika, tudi če jo poplača kdo drug in ne glavni dolžnik, s plačilom preneha, upnik pa v tem delu izgubi procesno legitimacijo (3. alineja 2. točke 58. člena ZFPPIPP). To bo upravitelj upošteval, ko bo moral končni seznam posodobiti zaradi ugotavljanja glasovalnih pravic. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 10.7.2017 (PD 459), ki ni bil objavljen (in tudi ni del izpodbijanega sklepa), izhaja, da je v njem že upoštevano tudi delno plačilo določenih terjatev. ZFPPIPP sicer ne nalaga izrecno predložitve posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev v postopkih prisilne poravnave (72. člen ZFPPIPP govori o tej dolžnosti le v stečajnem postopku ob razdelitvi stečajne mase). Vendar pa, še posebej je to pogosto v primerih, kot je obravnavani, ko so roki za prijavo terjatev potekli že v letu 2015 in je bil osnovni seznam preizkušenih terjatev objavljen 10.7.2015, upravitelj pa mora pri poročilu o glasovanju o sprejetju prisilne poravnave upoštevati podatke o priznanih in verjetno izkazanih terjatev, ki so vključene v končni seznam preizkušenih terjatev (4. odstavek 206. člena ZFPPIPP), seveda pa ga zavezujejo tudi določila 58. člena ZFPPIPP, mora upravitelj v poročilu o glasovanju, katerega del je tudi seznam v smislu 5. odstavka 206. člena ZFPPIPP, upoštevati morebitna prenehanja terjatev upnikov, hkrati pa bo seveda moral upoštevati tudi omejitve glasovalnih pravic tistih upnikov, ki o sprejetju prisilne poravnave nimajo pravice glasovati glede na določbe 200. člena ZFPPIPP. Šele tako bo lahko pravilno izračunal osnovo za izračun deleža glasovalnih pravic in delež upnika (kot je to določeno v 73. in 74. členu ZFPPIPP).

Glede verjetnosti terjatve upnika B. d.o.o. iz naslova Pogodbe o najemu poslovnih prostorov

27Sodišče prve stopnje je to terjatev štelo za verjetno izkazano, saj iz opisa dejstev o obstoju terjatve v prijavi terjatve in priložene listinske dokumentacije izhaja utemeljenost zahtevka. Zoper to terjatev je ugovarjal upnik G. d.d., ki se tudi pritožuje zoper ugotovitev sodišča o verjetnosti te terjatve. B., ki je sicer odgovoril na pritožbo upnika G., na ta del pritožbe vsebinsko ni odgovoril. Prav tako se je zoper verjetnost te terjatve pritožil upnik K. d.d., na ta del njegove pritožbe pa ni bil vložen odgovor na pritožbo s strani upnika terjatve, je pa delno nanjo odgovoril upravitelj (PD 408), ki sicer ni stranka postopka. Bistven razlog obeh pritožb je, da ta terjatev upniku zaradi odstopa sploh ne pripada.

28Višje sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje sploh presojalo ugovor G. d.d. (PD 125), zato je v tem delu sklep ostal neobrazložen. Višje sodišče enako kot glede verjetnosti terjatve G. d.d. glede pogodbene kazni in tudi iz istih razlogov ocenjuje, da te kršitve samo ne more odpraviti, saj bi strankam postopka s tem odvzelo pravico do pritožbe. Zato je v tem delu pritožbi G. d.d. ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Višje sodišče pri tem še poudarja, da na ugotavljanje obstoja verjetnosti te terjatve ne more vplivati ugotovitev neobstoja verjetnosti terjatve G. d.d. glede odstopljenih terjatev za najemnine, saj terjatev G. d.d. ni ugotovljena za neverjetno zato, ker naj bi bila verjetna terjatev iz naslova najemnin upnika B., temveč zato, ker določen zahtevek za priznanje te terjatve s strani G. d.d. sploh ni bil postavljen.

Sprememba upnika za del terjatev, ki jih je prijavila N. d.d.

29Upnik L. d.o.o. je sklep o preizkusu izpodbijal tudi zato, ker v končnem seznamu preizkušenih terjatev ni naveden kot upnik terjatev, ki mu jih je odstopil upnik N. d.d., o čemer sta oba obvestila upravitelja in je sodnica na naroku z dne 8.9.2016, ko se je obravnaval ugovor proti vodenju prisilne poravnave, dopustila vstop novemu upniku.

30Neutemeljeni so očitki v odgovorih na pritožbo tega upnika, da gre pri zamenjavi upnika N. d.d. s pritožnikom za subjektivno spremembo. Za to razmerje se ne uporabljajo določila 190. člena ZPP, saj ZFPPIPP sam ureja situacijo, ko pride do spremembe upnika med postopkom, in sicer v 3. odstavku 57. člena. Pomembno je le, da prvotni ali novi upnik o prenosu terjatve obvestita upravitelja in mu dokažeta prenos terjatve, za kar pa ni potrebno soglasje drugih upnikov.

31Višje sodišče ugotavlja, da je tudi upravitelj priznal napako v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 18.5.2017, ko je po tem končnem seznamu preizkušenih terjatev, ki je del izpodbijanega sklepa, vložil še dva, po vsebini posodobljena končna seznama preizkušenih terjatev, in sicer seznama z dne 12.6.2017 (PD 409), ki je bil objavljen 28.6.2017, in z dne 10.7.2017 (PD 459), ki ni bil objavljen. Pritožnik L. ima prav, ko navaja, da popravljeni končni seznam preizkušenih terjatev z dne 11.6.2017 ni sestavni del izpodbijanega sklepa o preizkusu terjatev, temveč je del tega sklepa končni seznam z dne 18.5.2017 (PD 369). V delu, ki se nanaša na terjatve, ki jih je upnik N. d.d. prenesel na pritožnika, je končni seznam preizkušenih terjatev z dne 18.5.2017 (PD 369) napačen, zaradi česar je napačen tudi izpodbijani sklep. Zato je višje sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in odločilo, da se glede terjatev pod prvotno zap. št. 49 v končnem seznamu preizkušenih terjatev upošteva razvrstitev upnikov N. d.d. (sedaj zap. št. 49) in L. d.o.o. (zap. št. 49a), kot je navedena v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 12.6.2017 (PD 409), ki je bil objavljen 28.6.2017.

32Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe in navedbe odgovorov na pritožbe, ki so pomembne za odločitev (2. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.