72. člen ZFPPIPP

V okviru stečajnega postopka se sodišče ne opredeljuje glede tega, ali je upravitelj prijavljeno izločitveno pravico prerekal utemeljeno ali ne. Ugotavljanju, ali prerekana izločitvena pravica obstoji ali ne, je namreč namenjen poseben pravdni postopek. Stečajno sodišče mora izjavo upravitelja upoštevati in odločiti (le) o tem, koga se napoti na uveljavitev obstoja ali neobstoja prerekane izločitvene pravice. To pomeni, da v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je izločitveno pravico prerekal.

Pravočasna prijava izločitvene pravice je po tretjem odstavku 300. člena ZFPPIPP ovira za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Glede določila tretjega odstavka 300. člena v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP pa je sodna praksa citirane določbe o prijavi izločitvene pravice in prenehanju le-te zavzela stališče, da je prijavo izločitvene pravice šteti za pravočasno, kar pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, če je prijavljena pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji, saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja. Pravočasna prijava izločitvene pravice v predmetnem stečajnem postopku terja tudi izvedbo postopka preizkusa le-te.

Predaja dokumentacije in premoženja stečajnega dolžnika ter dajanje pojasnil spadajo v okvir obveznosti poslovodstva po 292. členu ZFPPIPP. Plača delavca, katerega delo postane zaradi začetka stečajnega postopka nepotrebno, predstavlja prednostno terjatev, ne pa strošek postopka.

Upnik je sicer v vlogi navedel, da je šele zdaj izvedel za nova dejstva v zvezi s terjatvijo G. d.d. Take navedbe sicer v civilnih postopkih lahko utemeljujejo predlog za vrnitev v prejšnje stanje ali pa obnovo postopka. Vendar pa v postopku zaradi insolventnosti taka pravna sredstva niso dopustna. Kdor je zamudil rok, v katerem bi moral vložiti ugovor ali drugo vlogo (to velja tudi za pritožbo), jih po poteku roka ne more več dati. Postopki zaradi insolventnosti so po svoji naravi nepravdni postopki, ki učinkujejo na širok krog oseb, ki lahko celo niso stranke postopka, zoper odločitve v postopku zaradi insolventnosti pa se smejo pritožiti vsi upniki, razen ko zakon to izključuje. Pritožbe glede odločitve sodišča o verjetnosti obstoja prerekanih terjatev, navedene sicer v končnem seznamu preizkušenih terjatev, pa niso izključene. Pri tem take odločitve vplivajo na položaj vseh udeleženih upnikov. Zakon ločitvenim upnikom pravice vložiti pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev ne odreka. V skladu z zakonskimi določili je pri preizkusu verjetnosti terjatve pomembno le navajanje dejstev v sami prijavi, dopolnjevanje po poteku roka za prijavo terjatev pa na odlo

Ločitvena pravica je lahko le pravica do prednostnega poplačila iz določenega premoženja stečajnega dolžnika, ne pa tudi pravica do prednostnega poplačila iz tega, kar bo drugi upnik pridobil kot poplačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika - tu gre le za razmerje med dvema upnikoma in premoženjem enega od teh upnikov, ne pa za ločitveno pravico v stečajnem postopku.

Iz vsebine ugovora izhaja, da gre za ugovor proti načrtu končne razdelitve z dne 25. 4. 2016, v okviru katerega se lahko izpodbija tudi pravilnost posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev, ki je predložen hkrati z načrtom razdelitve, če ta ni v skladu s končnim seznamom preizkušenih terjatev, ki je bil del sklepa oziroma sklepov o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, ter če ta ne upošteva pravilnega izida postopkov v zvezi z napotitvami in spremembami pogojnih terjatev v nepogojne (če seveda o čem takem še ni bilo odločeno pri prejšnjih razdelitvah), torej če ta ni sestavljen v skladu z 72. členom ZFPPIPP. V postopku osebnega stečaja je tako, da premoženje, ki ga ni mogoče prodati in ga tudi noče prevzeti nobeden od upnikov, ostane stečajnemu dolžniku - fizični osebi, ki v nasprotju s pravno osebo po končanju stečajnega postopka ne preneha obstajati, zato je še nadalje lahko nosilec pravic oziroma lastnik premoženja. Pravila, ki veljajo za stečajni postopek nad pravno osebo, v postopku osebnega stečaja uporabljajo le smiselno. Zato je lahko v primeru, ko premoženja ni mogoče unovčiti, smiselno, da se že prej razčisti, katero premoženje

Inštitut upnikovega ugovora zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov se lahko pojmovno uporabi le tedaj, ko upravitelj, drug upnik ali upniški odbor posega v njegovo pravico do enakega obravnavanja (prvi odstavek 128.a člena ZFPPIPP). Tudi pod predpostavko, da bi prišlo do takšne kršitve, bi moral upnik najprej v postopku z rednimi pravnimi sredstvi zase doseči pravno korist. Sicer bi lahko prišlo do obida pravnih sredstev. Upnik bi, čeprav ni izčrpal rednega pravnega sredstva, poizkušal zase doseči tisti položaj v postopku, do katerega bi imel možnost priti v pritožbenem postopku.

V stečaju upniki prijavljajo terjatve v smislu 20. člena ZFPPIPP in ne vlagajo zahtevkov v smislu določb ZPP. Če ima upnik eno terjatev, ima v stečajnem postopku le en „zahtevek“, in sicer, da se ta terjatev prizna. Očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka je neutemeljen, saj sodišče prve stopnje svoje odločitve ni naslonilo na nobeno dejstvo, glede katerega se tožena stranka v postopku ne bi imela možnosti izjaviti.

Posodobitev končnega seznama preizkušenih terjatev poda odgovor na vprašanje, ali imajo upniki, ki so bili vključeni v končni seznam preizkušenih terjatev, še vedno izkazano takšno materialnopravno upravičenje tudi ob izdelavi načrta razdelitve stečajne mase. Ta potreba po posodabljanju končnega seznama preizkušanih terjatev pa ni podana v primeru, ko razdelitev posebne stečajne mase temelji na prenosu celotnega premoženja, ki sestavlja posebno stečajno maso, na edinega ločitvenega upnika.

Pritrdilni odgovor na predlagano vprašanje izhaja že iz določb ZFPPIPP, ki se nanašajo na prijavo in preizkus terjatev, ter ločitvenih in izločitvenih pravic.