127. člen ZFPPIPP

Za postopek zaradi insolventnosti se glede vprašanj, ki z ZFPPIPP niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. To med drugim velja tudi za določbe ZPP o pravočasnosti pritožbe.

Ker je pravočasnost pravnega sredstva procesna predpostavka, ki jo sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja še pred njegovim vsebinskim obravnavanjem, dolžnik ne more doseči vsebinske presoje sklepa, zoper katerega se je prepozno pritožil.

Pravočasnost pravnega sredstva je procesna predpostavka, ki jo sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja še pred njegovim vsebinskim obravnavanjem. Zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko se v vsebinsko presojo in s tem utemeljenost prepoznega ugovora ni spustilo. Pritožnik tudi s pritožbo ne more doseči vsebinske presoje sklepa, zoper katerega je prepozno ugovarjal.

Sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic se ne vroča, ampak se objavi, saj niti ZFPPIPP niti drug zakon ne določa, da bi se ta sklep strankam postopka vročal.

Proti sklepu, izdanem v insolvenčnem postopku, je dovoljena pritožba, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno. Zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja je pritožba dovoljena. Pritožbo je treba vložiti v roku 15 dni. Navedeno pomeni, da je v konkretnem primeru začetek teka ponovnega roka zastaranja vezan na pravnomočnost sklepa o končanju postopka stečajnega postopka in da zastaranje ponovno začne teči naslednji dan po pravnomočnosti sklepa.

Da bi bil upnik stečajne dolžnice ali njen družbenik, pritožnik ne zatrjuje. Njegova pritožba torej ni dovoljena, njena zgoraj navedena dopolnitev pa je poleg tega prepozna, saj je bila vložena po izteku 15-dnevnega roka od izdaje izpodbijanega sklepa. Druga pritožnica zase sicer trdi, da je upnica stečajne dolžnice, vendar tega ne obrazloži niti ne izkaže, poleg tega njena vloga ni podpisana. Zato ni ne dovoljena ne popolna.

Pritožniku je bilo ob jasnih zakonskih določbah o pravici do pritožbe in jasnem pravnem pouku omogočeno, da pravico do pritožbe učinkovito uveljavlja v zakonskem roku.

Napačne so pritožbene navedbe o poteku pritožbenega roka zoper sklep o zaključku stečajnega postopka in posledično pravočasnostjo upničine zahteve za izplačilo iz depozita. Sklep o končanju stečajnega postopka z dne 27.5.2019 (v katerem je bilo odločeno tudi o sodnem depozitu), je bil skladno s 122. členom ZFPPIPP tega dne objavljen na AJPES-u. Ker v roku 15 dni (127. člen ZFPPIPP) od objave zoper njega ni bilo vloženo pravno sredstvo, je 16. dan (12.6.2019) postal pravnomočen (127. člen ZFPPIPP). Triletni rok za izplačilo iz sodnega depozita se je torej iztekel 12.6.2022 (in ne 18.6.2022, kot trdi pritožnica), upničina pravica za prevzem deponiranega zneska pa je tako zastarala. V skladu s četrtim odstavkom 123.a člena ZFPPIPP odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba predložiti pooblastila. To določbo pa je potrebno razumeti samo na ta način, da odvetnik v insolvenčnih postopkih ni dolžan predložiti pooblastila kot listine, ki izkazuje pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko, ki jo zastopa v tem postopku. To pa ne pomeni, da odvetnik ni dolžan sodišča obvestiti o obstoju pooblastilnega razmerja s stranko, ki jo bo zastopal. Š

Pritožbeni rok začne teči šele naslednji dan po vročitvi odločbe, tako da je v tem že upoštevano, da se da stranki dovolj časa za seznanitev z vsebino sklepa. Ustava Republike Slovenije v 25. členu res zagotavlja pravico do pritožbe, vendar pa je taka pravica že po naravi stvari (zaradi pravne varnosti in načela pravnomočnosti) vedno vezana na rok, ki ga upnik ni upošteval, določeni rok pa je tudi dovolj dolg, zato je upnik sam tisti, ki si je odvzel pravico do pritožbe. V skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP sme stranka postopka v ugovornem roku podati tudi predlog za oprostitev, odloga ali obročno plačilo sodnih taks. Predlog, ki je vložen izven ugovornega roka zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, ne more učinkovati že za prej vloženo pritožbo in pritožnik niti nima interesa za vložitev takega predloga.

Sodišče prve stopnje je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno zavrnilo pritožničino zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje, saj ZFPPIPP tega instituta ne pozna oziroma njegovo uporabo izrecno odklanja. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, je bil namen zakonodajalca, da so stečajni postopki hitri in ekonomični, zato ZFPPIPP vsebuje nekatere pravne institute, ki naj postopek pohitrijo.

Namen ugovora zoper vodenje postopka prisilne poravnave je vsakemu upniku zagotoviti enako varstvo pravic, kot bi jih imel v primeru predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. V primeru obstoja razlogov iz 2., 3., 4. ali 5. točke 172. člena ZFPPIPP sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka (tretji odstavek 179. člena ZFPPIPP). V tem okviru je z ugovornim postopkom zoper vodenje postopka prisilne poravnave v celoti varovana pravica vsakega upnika do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS, tako da mu je zagotovljen enak položaj kot v primeru predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Vsak upnik insolventnega dolžnika nima pravice vložiti predloga za začetek postopka prisilne poravnave, niti naknadnega načrta finančnega prestrukturiranja in tudi ne more zahtevati spremembe načrta finančnega prestrukturiranja.

Stečajni dolžnik ima pravico do povrnitve prikrajšanja, zato mu ni mogoče v tem okviru povrniti sredstev, ki izvorno niso njegova, pač pa javna sredstva. Če so javna sredstva prispevala k višji vrednosti izločenih žičniških objektov in naprav, je treba ta sredstva odšteti od njihove ocenjene vrednosti pri določitvi nadomestila. Pritožbeno sodišče pritrjuje MO, da izvedenec pri oceni vrednosti žičniških naprav in objektov ni upošteval, da gre v stečajnem postopku za prisilno prodajo. Prav ta predpostavka predstavlja pomembno razliko, ki jo je treba upoštevati pri oceni vrednosti žičniških naprav in objektov. Če žičniške naprave in objekti ne bi bili izločeni iz stečajne mase po 32. členu ZŽNPO, bi se namreč prodajali v stečajnem postopku pod pogoji prisilne prodaje, upoštevajoč načelo hitrosti postopka po 48. členu ZFPPIPP in načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov po 47. členu ZFPPIPP. Ta okoliščina po oceni sodišča druge stopnje nedvomno vpliva na višino cene, ki bi jo bilo najverjetneje mogoče doseči v stečajnem postopku.

Ker ima dolžnik položaj stranke postopka osebnega stečaja, bi lahko tudi on prerekal pravočasno prijavljene terjatve upnikov. Ker se za prerekanje prijavljenih terjatev uporabljajo smiselno določbe tega zakona o ugovoru upnika o prerekanju terjatev pomeni, da tudi za dolžnika veljajo enaki roki kot za upnika. Ne glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje njegovo vlogo o prerekanju terjatev štelo kot pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev, ne pa kot izjavo o prerekanju terjatev, pritožnik s pritožbo zoper sklep o zavrženju ne more uspeti, saj je tudi izjavo o prerekanju terjatev vložil prepozno.

V primeru, ko je najdeno premoženje izbrisane družbe nepremičnina oziroma solastniški delež na nepremičnini, je možnost pridobitve (so)lastninske pravice (edine) družbenice izbrisane družbe na takšnem premoženju glede na določbo 68. člena Ustave odvisna od statusa državljanstva družbenice. Materialnopravno zmotno je namreč stališče družbenice izbrisane družbe in stečajne upraviteljice v odgovorih na zahtevo za varstvo zakonitosti, da status državljanstva ni odločilen, ker naj bi šlo za univerzalno pravno nasledstvo družbenika nad premoženjem izbrisane pravne osebe. Ovira za pridobitev lastninske pravice tujega državljana na nepremičninah je urejena v 68. členu Ustave. Določb 373. člena ZFPPIPP in 418. člena ZGD-1 ni mogoče razlagati kot zakona v smislu 68. člena Ustave, s katerim bi bila urejena pravica vseh tujih državljanov, da na tej podlagi lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah.

Določilo prvega odstavka 24. člena Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti se je začelo uporabljati 26. 6. 2018, kar je dva tedna prej, preden je bil dne 10. 7. 2018 izdan sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Z vprašanjem, ali je v Sloveniji že vzpostavljen register oziroma več registrov iz 24. člena Uredbe, se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo, saj je tak register pred vzpostavitvijo decentraliziranega sistema za medsebojno povezavo registrov insolventnosti (iz 25. člena Uredbe), ki mora biti uporabnikom na voljo v vseh uradnih jezikih institucij unije, za tuje upnike brez pomena. Dotlej so tuji upniki v enakem položaju kot slovenski upniki. Za začetek stečajnega postopka nad posamezni dolžniki izvedo preko spletnih strani AJPES. Skladno z določilom 127. člena ZFPPIPP rok za pritožbo znaša 15 dni od objave sklepa in tako bo tudi po vzpostavitvi medsebojne povezanosti vseh registrov. Ta rok pa je pritožnik zamudil.

Za sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase ZFPPIPP ne določa, da bi ga sodišče vročilo strankam (upnikom), kar pomeni, da začne 15-dnevni pritožbeni rok (prvi odstavek 127. člena ZFPPIPP) teči z objavo sklepa na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti (2. točka drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe ZFPPIPP, ko je pritožbo zavrglo kot prepozno. Po presoji višjega sodišče je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je pritožbo zavrglo, zakonska ureditev pa tudi ni neustavna (nedopustno ne nasprotuje 22. členu Ustave), niti sodišče (in zakonska ureditev) ni kršilo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (konkretno 6. člena).

Dolžnik v roku ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja. Družbenik ne more biti uspešen v tistem delu pritožbenih navedb, v katerem izpodbija upnikovo terjatev. Dolžnik je imel možnost ugovarjati, da ni insolventen, vendar le v 15 dneh od prejema upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka. Vročitev pravni osebi je po pravilih o nadomestni vročitvi pravilno opravljena na naslovu iz sodnega registra celo, če pravne osebe na tem naslovu sploh ni, torej tudi, če je njen zakoniti zastopnik dalj časa odsoten.

Aneks k prodajni pogodbi, h kateremu je dalo sodišče soglasje z izpodbijanim sklepom, se nanaša na prodajno pogodbo, glede katere je sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe že pravnomočen. Zato je predmet pritožbenega preizkusa le tisti del pritožbenih navedb, ki se nanaša na aneks oziroma soglasje k njemu.

Pritožnik v ničemer ne izpodbija dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov sodišča prve stopnje, to je, da je bil sklep o prodaji objavljen 9. 1. 2017, zavržena pritožba pa je bila vložena po pošti 15. 9. 2017, kar je izven 15-dnevnega pritožbenega roka iz 1. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP.

Upnik je sicer v vlogi navedel, da je šele zdaj izvedel za nova dejstva v zvezi s terjatvijo G. d.d. Take navedbe sicer v civilnih postopkih lahko utemeljujejo predlog za vrnitev v prejšnje stanje ali pa obnovo postopka. Vendar pa v postopku zaradi insolventnosti taka pravna sredstva niso dopustna. Kdor je zamudil rok, v katerem bi moral vložiti ugovor ali drugo vlogo (to velja tudi za pritožbo), jih po poteku roka ne more več dati. Postopki zaradi insolventnosti so po svoji naravi nepravdni postopki, ki učinkujejo na širok krog oseb, ki lahko celo niso stranke postopka, zoper odločitve v postopku zaradi insolventnosti pa se smejo pritožiti vsi upniki, razen ko zakon to izključuje. Pritožbe glede odločitve sodišča o verjetnosti obstoja prerekanih terjatev, navedene sicer v končnem seznamu preizkušenih terjatev, pa niso izključene. Pri tem take odločitve vplivajo na položaj vseh udeleženih upnikov. Zakon ločitvenim upnikom pravice vložiti pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev ne odreka. V skladu z zakonskimi določili je pri preizkusu verjetnosti terjatve pomembno le navajanje dejstev v sami prijavi, dopolnjevanje po poteku roka za prijavo terjatev pa na odlo