58. člen ZFPPIPP

Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora upnik kot predlagatelj postopka izkazati obstoj materialnopravnega razmerja z dolžnikom za utemeljitev pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka. V kolikor je med predhodnim postopkom prišlo do prenehanja materialnopravnega razmerja med predlagateljem postopka in dolžnikom, je s tem predlagatelj izgubil pravni interes za uveljavljanje zahtevka za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Dejstvo obstoja terjatve mora obstajati ves čas postopka.

Pritožnica ne more uspeti niti s sklicevanjem na tretjo alinejo 2. točke 58. člena ZFPPIPP, po kateri upravičenje upnika opravljati procesna dejanja v glavnem stečajnem postopku preneha, če vse terjatve, ki jih v njem uveljavlja, prenehajo, ker so bile plačane. Če to velja glede zgoraj navedene predlagateljice, je s tem upravičenja za opravljanje nadaljnjih dejanj v tem postopku izgubila ona, vendar začetek stečajnega postopka, ki je sprožil številne pravne posledice (gl. oddelek 5.3 ZFPPIPP), ni več v njenih rokah.

Upravitelj je do nadomestila za preizkus terjatev iz unovčene stečajne mase upravičen šele po vrnitvi zneska predujma v dobro podračuna sodišča.

Tekom tega postopka je prišlo do spremembe v stališčih sodišča, ki je sprva pritožniku priznavalo procesno upravičenje nastopati v tem postopku kot stranka, ker je štelo, da ima kot delničar tudi položaj upnika iz naslova njegovih premoženjskih korporacijskih pravic do preostanka premoženja družbe. Iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-107/2021, Up-341/2021 pa jasno izhaja, da delničar ni upnik dolžnika in da mu imetništvo korporacijske pravice do dela premoženja dolžnika, ki ostane po plačilu vseh obveznosti dolžnika do njegovih upnikov, ne daje pravnega oziroma procesnega položaja upnika v postopku zaradi insolventnosti.

Upravičenje upnika opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku preneha, če je bilo s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da ne obstajajo njegove terjatve, ki jih uveljavlja v tem postopku. Stečajno sodišče je ugotovilo, da je postala pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je bilo razsojeno, da ne obstajata terjatev in ločitvena pravica, ki ju je pritožnik prijavil v tem stečajnem postopku.

V pritožbi pritožnica oporeka ugotovitvi izpodbijanega sklepa, temelječi na trditvi upravitelja, da je poslovno razmerje, iz katerega uveljavlja upnik B. d. o. o. svoje terjatve, izkazano s poslovnimi listinami. Zatrjuje, da gre za fiktivne fakture upnika. Navedene pritožničine trditve bi terjale obsežen dokazni postopek za ugotovitev dejanskega stanja, ki pa se mu je pritožnica izognila s tem, ko v fazi preizkusa terjatev ni vložila ugovora o prerekanju terjatve upniku B. d. o. o. po določbi 63. člena ZFPPIPP. S tem bi dosegla, da bi bila v postopku zaradi ugotovitve obstoja upnikove terjatve tudi sama udeležena kot stranka tega postopka. Dokaznemu postopku glede obstoja oziroma neobstoja upnikove terjatve pa postopek v zvezi s soglasjem sodišča k sklenjeni sodni poravnavi po 322. členu ZFPPIPP ni namenjen. Ko sodišče presoja pogoje za izdajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave, presoja le, ali je sklenjena sodna poravnava v korist upnikov oziroma stečajne mase.

Sodišče prve stopnje izda sklep o soglasju na podlagi upraviteljevega predloga, zato podrobnejše povzemanje prodajne pogodbe, ki je vložena v spis, ob izdaji sklepa o soglasju ni potrebno. Upnik bi lahko kot stranka postopka kadarkoli vpogledal v elektronski spis in se seznanil z vsemi podrobnostmi konkretne prodaje glede na to, da so v spisu tako upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, prodajna pogodba, kot tudi zapisnik javne dražbe. Upnik bi torej lahko že v ugovoru navedel konkretne očitke glede postopka prodaje oziroma glede pogojev prodaje. Upnik ni zatrjeval nobenega takšnega dejstva ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da v času prodaje ločitvena upnica A. A. ni več imela procesne legitimacije, ker njen položaj ni izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP. Upoštevajoč prvi odstavek 345. člena ZFPPIPP ne more biti uspešno pritožbeno sklicevanje na vsebino tožbe na ničnost pogodbe o potrditvi odstopa z dne 4. 6. 2021, saj vložitev le-te ločitveni upnici ni odvzela procesne legitimacije. Ugovor, da je postopek prodaje nezakonit, ker je sodišče izklicno ceno določilo s soglasjem osebe, ki ni ločitvena u

Sodišče prve stopnje izda sklep o soglasju na podlagi upraviteljevega predloga, zato podrobnejše povzemanje prodajne pogodbe, ki je vložena v spis, ob izdaji sklepa o soglasju ni potrebno. Upnik bi lahko kot stranka postopka kadarkoli vpogledal v elektronski spis in se seznanil z vsemi podrobnostmi konkretne prodaje glede na to, da so v spisu tako upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, prodajna pogodba, kot tudi zapisnik javne dražbe. Upnik bi torej lahko že v ugovoru navedel konkretne očitke glede postopka prodaje oziroma glede pogojev prodaje. Upnik ni zatrjeval nobenega takšnega dejstva ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da v času prodaje ločitvena upnica ni več imela procesne legitimacije, ker njen položaj ni izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP. Upoštevajoč prvi odstavek 345. člena ZFPPIPP ne more biti uspešno pritožbeno sklicevanje na vsebino tožbe na ničnost pogodbe o potrditvi odstopa z dne 4. 6. 2021, saj vložitev le-te ločitveni upnici ni odvzela procesne legitimacije. Ugovor, da je postopek prodaje nezakonit, ker je sodišče izklicno ceno določilo s soglasjem osebe, ki ni ločitvena upnica,

Upnik, ki je zamudil rok za prijavo terjatve v postopku osebnega stečaja (prim. 59. člen ZFPPIPP), pridobi položaj stranke le in šele: i) če je njegova terjatev priznana v postopku preizkusa terjatev – ko postane pravnomočen sklep o (poznejšem) preizkusu terjatev: ii) če je njegova terjatev prerekana in ne temelji na izvršilnem naslovu – ko postane pravnomočna sodba, s katero je ugodeno njegovemu zahtevku za ugotovitev obstoja te terjatve (primerjaj 1. točko tretjega odstavka 67. člena ZFPPIPP); ter iii) če je njegova terjatev prerekana in temelji na izvršilnem naslovu (primerjaj 2. točko tretjega odstavka 67. člena ZFPPIPP): (i) bodisi, ko poteče enomesečni rok za vložitev tožbe za ugotovitev njenega neobstoja, če tožba v tem roku ni vložena, (ii) bodisi, ko postane pravnomočna sodba, s katero je bila zavrnjen tožbeni zahtevek za ugotovitev njenega neobstoja. Terjatev pritožnice ne temelji na izvršilnem naslovu, niti o terjatvi še ni (pravnomočno) odločeno v pravdnem postopku.

Zakasnitev pri objavi končnega seznama preizkušenih terjatev na siceršnjo pravilnost sklepa o preizkusu ne more vplivati. To bi bilo lahko pravno relevantno le glede ugotavljanja začetka teka pritožbenega roka, kar pa v obravnavani zadevi ni problematično. Po stališču višjega sodišča ob pravilni uporabi zakonskih določil sme ugovarjati tudi drug upnik, če uveljavlja, da ta seznam ne vsebuje pravilne navedbe o tem, da je bil sploh vložen ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali kdo je tak ugovor vložil. Iz razlogov, ki jih upnica RS navaja, ugovora ni mogoče vložiti. Utemeljenost nadomestne terjatve upnice RS se bo lahko presojala le v pravdnem postopku, če bo le-ta tožbo pravočasno vložila (ali pa predlagala nadaljevanje postopka, če ta že teče proti vsem, ki so terjatev prerekali). Za ugovor o prerekanju terjatve ima pravni interes vsak upnik, ki participira pri razdelitvi splošne stečajne mase, ki se zmanjša zaradi poplačila nadomestne terjatve iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP. Višje sodišče opozarja, da je poleg teh dveh upnikov terjatev prerekala tudi upraviteljica. Čeprav je sama terjatev navedla pod naslovom Priznana terjatev, p

Ker je s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov in z izkazanim obvestilom AJPES-a o vpisu zastavne pravice na premičninah po seznamu kot prilogi navedenega notarskega zapisa nastala neposestna zastavna pravica na teh nepremičninah, je torej prerekana ločitvena pravica na opremi po seznamu kot sestavnem delu notarskega zapisa nastala na podlagi izvršilnega naslova. Čim pa je tako, mora tisti, ki je prerekal tako nastalo ločitveno pravico, vložiti tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja. Zgolj s trditvijo o opremi kot sestavinah ali pritiklinah samega reportažnega vozila pritožnik ne more uspeti brez dodatnih pojasnil, katero in zakaj je določeno opremo šteti za sestavino in katero in zakaj za pritiklino. Njegova pritožbena trditev v tej smeri je zato nepreizkusljiva.

Glede na dejstvo, da je dolžnik v tako kratkem času pred začetkom postopka osebnega stečaja nad njim porabljal denar za nadstandardni življenjski slog ter selektivno poplačilo upnikov, to vsekakor ne more pomeniti, da je bil dolžnik vesten in pošten. Taka ravnanja kažejo na izogibanje poplačilu upnikov v največji možni meri in so zato že sama po sebi v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Odpust obveznosti glede na generalno klavzulo iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti (zloraba pravice do odpusta obveznosti). Dejanski stan, ki ga je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je zato mogoče subsumirati tudi pod določbo tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru izkazan tudi ugovorni razlog iz 1. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.

Ugovor o prerekanju terjatve lahko uveljavlja vsak upnik (prvi odstavek 63. člena ZFPPIPP). Aktivno legitimacijo za prerekanje terjatve drugega upnika ima tisti upnik, ki je upravičen opravljati procesna dejanja v glavnem postopku (prim. prvi odstavek 57. člena ZFPPIPP). To upravičenje ima vsak upnik, ki je v postopku prijavil svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenim v 59. členu ZFPPIPP. Ni sporno, da je S. K. svojo terjatev prijavil v tem roku. Njegova procesna legitimacija bi prenehala samo v primerih, ki jih določa 58. člen ZFPPIPP. Ker njegova prijava ni bila pravnomočno zavržena, njegove terjatve pa tudi niso prenehale, ker še niso nastopile okoliščine iz 2. točke 58. člena ZFPPIPP, je v tej fazi postopka treba dopustiti upniku S. K. aktivno legitimacijo za prerekanje terjatev upnikov. Drži, da je tudi njegova terjatev prerekana in da je sodišče prve stopnje na uveljavitev zahtevka za obstoj terjatve napotilo prav tega upnika (S. K.), vendar pa ZFPPIPP ne zahteva, da je za prerekanje terjatve aktivno legitimiran le tisti upnik, katerega terjatev je nesporna ali izkazana z listino, ki ima moč javne listine oziroma je celo imetnik judikatne terjatve.

S spremembo tožbe (tako tožbenega temelja kot tudi tožbenega predloga), je tožnik postavil nov zahtevek namesto prvotnega. V tem procesnem razpolaganju je bil dejansko vključen umik tožbe glede prvotno postavljenega zahtevka za vrnitev plačane kupnine zaradi razveze pogodbe. Terjatev na vračilo plačane kupnine, ki je bila v stečajnem postopku prijavljena, je posledično v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala, saj je upnik zamudil rok za izvedbo dejanj, potrebnih za njeno uveljavitev. Zaradi navedenega je prenehalo tudi njegovo upravičenje opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku.

Navedeni upnik in s tem tudi njegov pravni naslednik glede na 57. in 385. člen ZFPPIPP ni pridobil položaja stranke v tem glavnem postopku osebnega stečaja. Pridobil bi ga lahko le s priznanjem terjatve (to ni bilo izpolnjeno) ali s pravnomočnostjo sodbe o obstoju prerekane terjatve.

Vprašanje, ali je upnik upravičen do prevzema celotnega premoženja za poplačilo njegove terjatve, je odvisno od višine upnikove terjatve v razmerju do ocenjene vrednosti tega premoženja. Ker je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ugotovilo višino ocenjene vrednosti terjatve v znesku 123.705,53 EUR in višino pritožnikove terjatve v znesku 1,32 EUR (glavnica 0,92 EUR in obresti 0,40 EUR), kar predstavlja le 0,001067 % glavnice terjatve, ki jo pritožnik želi prevzeti, je evidentno, da bo pritožnik s prevzemom terjatve do družbe S.-Zagreb d. o. o. v celoti oziroma 100 % poplačan. S poplačilom njegove terjatve na podlagi izpodbijanega sklepa pa bo prenehala njegova terjatev do stečajnega dolžnika, s tem pa tudi status upnika. Tako se pokaže, da do presežka vrednosti terjatve nad višino svoje terjatve pritožnik ni upravičen.

Na podlagi izjave upnika, da sprejme vse ponujeno neunovčljivo premoženje dolžnika, upnik še ni pridobil pravice do prevzema celotnega premoženja. Koliko ga bo pridobil, je odvisno od ocenjene vrednosti tega premoženja ter od višine njegove priznane in še neplačane terjatve.

Iz navedb strank je razvidno, da s sodno poravnavo ni bil ugotovljen obstoj izločitvene pravice. To pa pomeni, da je upravičenje pritožnice opravljati procesna dejanja prenehalo na podlagi 2. alineje 2. točke 58. člena ZFPPIPP. Poleg tega pa niti oseba, ki ima položaj upnika, ne more od stečajnega sodišča terjati odločitve o odstopu od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe oziroma o izpolnitvi te pogodbe. Če upravitelj po prejemu poziva osebe, ki trdi, da je pogodba med njim in stečajnim dolžnikom vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, izpolnitev pogodbe zavrne, taka oseba svojega zatrjevanega upravičenja ne more uveljavljati v stečajnem postopku. Pravno sredstvo, ki ga ima, je vložitev tožbe na izpolnitev vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.

Kot izhaja iz 2. točke 58. člena ZFPPIPP, preneha upnikova pravočasno prijavljena terjatev v stečajnem postopku, pod pogojem, da je bila v celoti plačana. Ob ugotovitvi, da upnikova terjatev do dolžnika še obstaja, je upnik procesno legitimiran za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku. Glede na navedeno je pravilen tudi sklep sodišča prve stopnje, da je upnik procesno legitimiran za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti. Sklep, da je dolžnica s sklenitvijo dveh pogodb s telefonskima operaterjema prevzela obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem, utemeljujejo predvsem ugotovitve, da je bila v času sklepanja pogodb nezaposlena in ni prejemala rednih dohodkov ter tudi ni razpolagala s premoženjem večje vrednosti, da je imela bančni račun blokiran ter da je imela v tistem obdobju tudi neporavnane obveznosti do drugih upnikov. Nenazadnje pa tak sklep utemeljuje tudi dejstvo, da gre za telefona višjega cenovnega razreda po pogodbah, sklenjenih v razmaku nekaj dni, dolžnica pa ni po teh pogodbah poravnala niti ene mesečne obveznosti.