VDSS Sodba Psp 39/2026

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. ..., št. dosjeja ... z dne 31. 1. 2024 oz. na njeno spremembo tako, da se tožnici prizna pravica do vdovske pokojnine oz. na vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje ter na odpravo odločbe toženca št. ..., št. dosjeja ... z dne 17. 1. 2024 oz. na njeno spremembo tako, da se tožnici prizna pravica do vdovske pokojnine oz. na vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje. Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo spremeni tako, da izpodbijani odločbi odpravi in odloči, da je tožnica upravičena do vdovske pokojnine od 28. 2. 2018 dalje oziroma, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je toženec na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani VI P 1779/2017 z dne 5. 3. 2020, ki je bila izdana po smrti zakonca tožnice, neupravičeno in retroaktivno posegel v pravnomočno priznano pravico do vdovske pokojnine. Podani so pogoji za priznanje pravice do vdovske pokojnine od 28. 2. 2018 dalje. Grobo je poseženo v načelo varstva že pridobljenih pravic. Od 1. 7. 2021 je nezakonito prikrajšana za izplačevanje vdovske pokojnine. S tem je bilo poseženo v tožničino ustavno zagotovljeno pravico do socialne varnosti. Zakonska zveza med tožnico in njenim zakoncem ni bila nikoli razvezana, prenehala je v trenutku njegove smrti. Zakonska zveza ni bila razvezana še pred njegovo smrtjo, kar pomeni, da je zakonska zveza v trenutku smrti obstajala. Tožnica še vedno uživa pravni status vdove. Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo ni razvezalo zakonske zveze, pač pa je ugotovilo utemeljenost tožbenega zahtevka za razvezo zakonske zveze, kar ne pomeni razveze zakonske zveze po smrti enega od zakoncev in ne vpliva na priznanje pravice do prejemanja vdovske pokojnine. Sodni postopek za razvezo zakonske zveze se je po smrti zakonca nadaljeval kot premoženjskopravni, ne pa kot statusnopravni spor. Pravde, ki jih nadaljujejo dediči pokojnega zato, da bi dokazali utemeljenost razveze zakonske zveze, zakon dovoljuje samo zaradi premoženjskopravnih posledic na področju dedovanja. Sodba glede razveze zakonske zveze je ugotovitvene narave in ne more vplivati na socialne pravice, kot je pravica do vdovske pokojnine. Iz previdnosti in podredno opozarja, da predstavlja pravni temelj za upravičenost do vdovske pokojnine tudi zunajzakonska skupnost. Tožnica in njen zakonec sta v trenutku smrti živela skupaj in sta bila v dalj časa trajajoči skupnosti, pri čemer sta oba bivala na istem naslovu. A. A. je za čas trajanja njune skupnosti tožnico preživljal, o čemer jo lahko pritožbeno sodišče zasliši. Ni podanega niti enega samega elementa, ki bi onemogočal nastanek zunajzakonske skupnosti. Ne vzdrži stališče sodišča, da ugotovljena utemeljenost tožbenega zahtevka na razvezo zakonske zveze pomeni, da ni mogla obstajati niti zunajzakonska skupnost. Dejstvo, da sta tožnica in njen zakonec živela skupaj vse do njegove smrti, dokazuje sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani VI P 1779/2017 z dne 25. 10. 2018. Pokojni zakonec je tožnici pred smrtjo dne 9. 10. 2017 in 13. 11. 2017 dal dovoljenje, da prebiva v njegovi hiši v B. To potrjuje, da je pokojni zakonec vložil tožbo le pod pritiskom njegovih otrok z ambicijo, da tožnica ne bi dedovala. Dejstvo, da sta tožnica in njen pokojni zakonec živela skupaj vse do trenutka njegove smrti, potrjuje dopis Upravne enote C. z dne 13. 1. 2020. Iz slednjega izhaja, da je priča sosed D. D. izpovedal, da je večkrat videl tožnico, da se ta nahaja na naslovu E. Potrdil je, da sta bila tožnica in njen pokojni zakonec partnerja. Predlaga, da pritožbeno sodišče predlagano pričo zasliši. Tožnica in njen pokojni zakonec sta skupaj živela zakonsko življenje in pokojni zakonec ni nikoli omenjal ločitve, kar bi lahko izpovedala priča soseda F. F., ki je preživela veliko časa skupaj s tožnico in ji je dobro poznano njeno družinsko življenje. Da sta tožnica in njen zakonec vse do smrti slednjega ves čas živela skupaj, dokazujejo v spis priložene fotografije tožnice in njenega zakonca. S pokojnim zakoncem sta do trenutka njegove smrti živela skupaj, vodila sta skupno gospodinjstvo, razpravljala in reševala skupna vprašanja, skrbela drug za drugega, bila intimna oziroma sta skupaj vodila povsem običajno družinsko življenje. Sodišče neutemeljeno navaja, da je imela tožnica dolžnost seznaniti toženca z dejstvom vložene tožbe na razvezo zakonske zveze. Na podlagi nekdaj veljavnega 418. člena ZPP ima v primeru smrti zakonca po vložitvi tožbe na razvezo zakonske zveze sodba ugotovitveno pravno naravo. Zakonska zveza ni mogla biti razvezana, pač pa je s smrtjo zakonca prenehala. ZPIZ-2 ne vsebuje nobenih določb na podlagi katerih bi bilo mogoče poseči v že pridobljene pravice zaradi ugotovitvene sodbe. Določbe 183. člena ZPIZ-2 niso uporabljive, saj dejansko stanje ob izdaji odločbe ni bilo napačno ugotovljeno, ker zakonska zveza ni bila razvezana. ZPIZ-2 kot pogoj za priznanje pravice do vdovske pokojnine ne zahteva subjektivnega elementa volje, pač zadostuje, da je bila tožnica v trenutku smrti zakonca z njim v zakonski zvezi oziroma, da do trenutka smrti ni bila razvezana. Glede dokazovanja obstoja zunajzakonske zveze je tožnica predlagala zaslišanje D. D., F. F., G. G. in H. H., vendar je sodišče te dokazne predloge neupravičeno zavrnilo kot nepotrebne in irelevantne. S tem je kršilo tožničino pravico do izjave. Niti eden izmed navedenih dokaznih predlogov ni irelevanten ali nepotreben, saj iz vsakega dokaznega predloga izhaja, da sta bila tožnica in pokojni A. A. najmanj v zunajzakonski zvezi. Tožnica je navedla številna dejstva o obstoju zunajzakonske zveze, vendar pa se sodišče do njih ni opredelilo, s čimer je poseglo v ustavno zagotovljeno pravico do obrazložitve sodne odločbe. Sodišče ni upoštevalo napotil pritožbenega sodišča, ki jih je naložilo v sklepu Psp 13/2025. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo prereka navedbe iz pritožbe ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da v postopku ni prišlo do zatrjevanih ali drugih procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do kršitve pravice do izjave (22. člen Ustave). Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je bila sprejeta materialnopravno pravilna odločitev.

6. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, na katerih temelji sprejeta odločitev, zato jo je mogoče preizkusiti. Prav tako sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznih predlogov za zaslišanje prič glede obstoja zunajzakonske skupnosti, ni storilo kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je odločitev, da dokazne predloge zavrne, ustrezno obrazložilo (4. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

7. Predmet presoje je pravilnost in zakonitost dveh dokončnih odločb toženca. Z dokončno odločbo z dne 31. 1. 2024 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 13. 7. 2023, je toženec razveljavil odločbo toženca z dne 27. 2. 2018 s katero je bila tožnica upravičena do vdovske pokojnine ter odločil, da tožnica nima pravice do vdovske pokojnine, in da ta odločba učinkuje od 1. 8. 2023 dalje. Iz ugotovitev v presodnem postopku (v t. i. nepravi obnovi postopka) izhaja, da je bilo z odločbo z dne 27. 2. 2018 kršeno materialno pravo in napačno ugotovljeno dejansko stanje, ker je pristojno sodišče razsodilo, da je tožba na razvezo zakonske zveze, ki jo je pokojni zavarovanec vložil pred smrtjo, utemeljena.

8. Z drugo izpodbijano dokončno odločbo z dne 17. 1. 2024 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 15. 7. 2021 je bilo odločeno, da je tožnica od 1. 7. 2018 do 30. 6. 2021 zaradi ustavitve pravice do pokojnine neupravičeno prejela preveč izplačano vdovsko pokojnino in je nastalo preplačilo v znesku 16.605,98 EUR, ki ga je tožnica dolžna vrniti tožencu. Toženec je odločitev sprejel na podlagi sodbe pristojnega sodišča, da je tožba na razvezo zakonske zveze med tožnico in pokojnim zavarovancem utemeljena in zato tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine.

9. Pritožbeno sodišče je o zadevi že odločalo. S sklepom Psp 13/2025 z dne 26. 2. 2025 je ugodilo obema pritožbama in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotovilo je, da toženec ob odločanju o pravici do vdovske pokojnine ni bil seznanjen s podatkom, da je vložena tožba na razvezo zakonske zveze in je zato treba ugotoviti, ali bi ta podatek lahko vplival na drugačno odločbo o priznanju pravice do vdovske pokojnine, ter da procesna kršitev (nemožnost preizkusa odločbe) sama po sebi ne utemeljuje vrnitve zadeve v ponovno upravno odločanje.¹ Sodišču prve stopnje je zato naložilo, da v ponovljenem sojenju ob upoštevanju navedenih izhodišč ponovno presodi pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca.

10. Tožnici je bila z odločbo toženca z dne 27. 2. 2018 priznana pravica do vdovske pokojnine v znesku 387,56 EUR na mesec od 30. 1. 2018 dalje. Ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do vdovske pokojnine tožnica ni navedla, da je pokojni zavarovanec, ki je umrl ... 2018, pred smrtjo (21. 8. 2017) vložil tožbo na razvezo zakonske zveze. Tožnica je bila seznanjena, da je pokojni zavarovanec vložil tožbo na razvezo zakonske zveze, ki je do smrti ni umaknil.² Po smrti pokojnega zavarovanca sta postopek razveze nadaljevala dediča pokojnika. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo VI P 1779/2017 z dne 5. 3. 2020, ki jo je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani (sodba IV Cp 1288/2020 z dne 3. 9. 2020), razsodilo, da je tožba na razvezo zakonske zveze sklenjena ... 2016, med pokojnim zavarovancem in tožnico, ki jo je vložil pokojni A. A., utemeljena, in da je postopek na plačilo preživnine tožnici zaradi umika tožbe, ustavljen. Iz pravnomočne sodbe med drugim izhaja, da v času manj kot leto dni trajajoče zakonske zveze tožnica in pokojni zavarovanec večino časa nista živela skupaj, in da se je pokojni zavarovanec sam odločil za vložitev tožbe.

    O nepravi obnovi postopka

11. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), veljaven v času odločanja o razvezi zakonske zveze, je v 65. členu določal, da sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze, če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna. Pojem nevzdržnosti v zakonu ni opredeljen in mu vsebino, s konkretnimi okoliščinami, napolni šele sodišče. Spor na razvezo zakonske zveze, ki ga je začel pokojni zavarovanec, se je iz statusnega spremenil v premoženjskopravnega, ko sta ga prevzela njegova dediča.

12. Čeprav Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo z dne 5. 3. 2020 ni odločalo o razvezi zakonske zveze, temveč o zahtevku dedičev, da je razvezna tožba utemeljena, je moralo presojati, ali so bili podani razlogi na strani pokojnega zakonca, zaradi katerih bi bila zakonska zveza zanj nevzdržna (prim. II Ips 336/2017). Ugotovilo je, da so takšni razlogi obstajali, zato bi bila zakonska zveza razvezana, če ne bi prej prenehala zaradi smrti zavarovanca (63. člen ZZZDR).

13. Zmotno je stališče v pritožbi, da tožnica ni bila dolžna obvestiti toženca o vloženi tožbi na razvezo zakonske zveze. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v 178. členu določa, da se postopek za uveljavljanje pravice do vdovske pokojnine začne na zahtevo vdove. Ta mora v vlogi navesti podatke o okoliščinah, ki vplivajo na priznanje pravice do vdovske pokojnine. Obveznost obveščanja o vsaki spremembi, ki bi vplivala na pravico do prejemanja pokojnine je določena v 119. členu ZPIZ-2 in je navedena tudi v odločbi toženca z dne 27. 2. 2018.

14. Toženec ob izdaji odločbe z dne 27. 2. 2018 s katero je tožnici priznal pravico do vdovske pokojnine ni bil seznanjen s podatkom, da je pokojni zavarovanec pred smrtjo vložil tožbo na razvezo zakonske zveze s tožnico. Po njegovi smrti sta postopek nadaljevala njegova dediča, sodišče pa je razsodilo, da je bila tožba na razvezo zakonske zveze utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da bi moral toženec, če bi bil seznanjen s podatkom o vloženi tožbi na razvezo zakonske zveze, postopek za priznanje pravice do vdovske pokojnine prekiniti do pravnomočne odločitve o utemeljenosti razvezne tožbe, skladno s 147. in 148. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)³. Dejstvo, da je bila vložena tožba na razvezo zakonske zveze, je neposredno vplivalo na presojo o priznanju pravice do vdovske pokojnine in bi ga moral organ upoštevati kot pravno relevantno okoliščino.⁴

15. ZPIZ‑2 v 183. členu določa, da dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, lahko razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Takšna odločba se lahko izda v roku desetih let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta. Odločba učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe (drugi in tretji odstavek 183. člena ZPIZ-2).

16. Napačna ugotovitev dejanskega stanja glede obstoja razveznega postopka predstavlja pravno relevantno okoliščino, ki utemeljuje obnovo oziroma spremembo odločbe o vdovski pokojnini. Izdaja izpodbijane odločbe v postopku t. i. neprave obnove postopka po 183. členu ZPIZ-2 je zato pravilna, saj ob izdaji odločbe o priznanju pravice do vdovske pokojnine po 53. in 54. členu ZPIZ-2⁵ niso obstajali pogoji za priznanje pravice.⁶

17. Zakon o dedovanju (ZD) v 22. členu določa, da zakonec izgubi dedno pravico, če je zapustnik vložil tožbo za razvezo zakonske zveze in se po zapustnikovi smrti ugotovi, da je bila tožba utemeljena. Ker je status upravičenca do vdovske pokojnine tesno vezan na status zakonca oz. obstoj dejanske življenjske skupnosti ob smrti, pravna podlaga za prejemanje vdovske pokojnine zaradi utemeljenosti tožbe na razvezo zakonske zveze nikoli ni obstajala.

18. Neutemeljeno so pritožbene navedbe, da sodba s katero je bila ugotovljena utemeljenost tožbe na razvezo zakonske zveze ne more vplivati na pravico do vdovske pokojnine. Vdovska pokojnina temelji na obstoju zakonske skupnosti, zato ugotovitev o nevzdržnosti zveze pomeni, da preživeli zakonec ne izpolnjuje temeljnega pogoja za pridobitev pravice. Ker gre za javno pravno naravo pravic, je podan tudi javni interes za pravilno, zakonito in racionalno porabo sredstev (prim. VIII Ips 51/2016). Dejstvo, da tožnica ni dedinja po pokojnem zavarovancu vpliva tudi na priznanje pravice do javnopravne dajatve.

19. Zmotno je pritožbeno zatrjevanje, da je med pokojnim zavarovancem in tožnico obstajala zunajzakonska skupnost, ki bi lahko utemeljevala priznanje pravice do vdovske pokojnine. Po ZPIZ-2 (četrta alineja prvega odstavka 54. člena) je do vdovske pokojnine upravičena tudi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca živela z njim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela skupnega otroka. Z ZZZDR je bilo določeno (12. člen), da je zunajzakonska skupnost dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, pri čemer ne smejo obstajati razlogi, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Ker je zavarovanec pred smrtjo vložil tožbo za razvezo zakonske zveze, za katero je sodišče ugotovilo, da je utemeljena, ugotovljena nevzdržnost zakonske zveze pomeni, da med zakoncema tudi ni mogla obstajati zunajzakonska skupnost. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazovanje obstoja zunajzakonske skupnosti z zaslišanjem prič kot nepotrebno. Drugačne presoje ne predstavlja niti okoliščina, da je zavarovanec tožnici v letu 2017 dal dovoljenje za prijavo prebivališča (tako izhaja tudi iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 3. 2020), da naj bi tožnica in pokojni bivala na istem naslovu ter tudi ne priložene fotografije iz katerih ni razvidno kdaj so bile posnete.

    O vrnitvi preplačila vdovske pokojnine

20. ZPIZ-2 v 194. členu določa, da mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja. V tretjem odstavku 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je določeno, da obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Zavod izda odločbo o ugotovitvi preplačila, v kateri je določen znesek preplačila in način, po katerem mu bo preplačilo povrnjeno (tretji odstavek 194. člena ZPIZ-2).

21. Toženec je odločil o vračilu že izplačanih zneskov vdovskih pokojnin v obdobju od 1. 7. 2018 do 30. 6. 2021.⁷ Iz sodne prakse revizijskega sodišča (tako VIII Ips176/2018, VIII Ips 179/2017, VIII Ips 258/2017 in VIII Ips 5/2018) izhaja, da je pravica iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja zagotovljena le, če tudi po izdaji odločbe še naprej obstajajo vsi pogoji, potrebni za njeno priznanje in izplačevanje. Če ti pogoji prenehajo obstajati, tako nastalo novo dejstvo predstavlja podlago za ponovno upravno odločanje. Za obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje dajatve, se o preplačilu in obveznosti vračila izplačanih sredstev odloči z odločbo o ugotovitvi preplačila.

22. Izdana sodba pristojnega sodišča, s katero je bila ugotovljena utemeljenost tožbenega zahtevka za razvezo zakonske zveze, predstavlja podlago za izdajo preplačilne odločbe po 194. členu ZPIZ‑2. Ker toženec ob izdaji odločbe o priznanju pravice do vdovske pokojnine ni razpolagal s podatkom, da je bila vložena tožba za razvezo zakonske zveze (podatek pa je bistveno vplival na odločitev o priznanju pravice), in ker je bila kasneje izdana sodba, ki je utemeljenost tožbenega zahtevka potrdila, je toženec z izpodbijano odločbo utemeljeno odločil o preplačilu. S tem ko se ni uresničila podlaga za izplačilo pravice do vdovske pokojnine, je tako nastopila obveznost vrnitve neupravičeno izplačanih zneskov.⁸

23. Odločitev toženca, ki jo je potrdilo sodišče prve stopnje, zato ne pomeni posega v pridobljene pravice, kot to zmotno meni pritožnica, saj je toženec podlago za svojo odločitev imel v določbi 194. člena ZPIZ-2.

    Odločitev pritožbenega sodišča

24. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb oziroma spremembo na način, da bi se tožnici priznala pravica do vdovske pokojnine, podredno pa vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, utemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1).

25. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

26. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Sodišče mora ob vrnitvi zadeve v ponovno upravno odločanje hkrati pojasniti, zakaj bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno in povezano z nesorazmernimi težavami.
² Tožba je bila tožnici vročena 16. 9. 2017. Dne 11. 10. 2017 je podala odgovor na tožbo.
³ Prvi odstavek 148.člena ZUP določa, da mora organ, ki vodi postopek, postopek prekiniti, če se predhodno vprašanje nanaša na obstoj zakonske zveze.
⁴ Po stališču revizijsko sodišče, v primerih, ko je zakonec že vloži tožbo za razvezo zakonske zveze, kar kaže na nevzdržnost zakonske zveze (vsaj za tega zakonca), niti ni videti razumnega razloga, zakaj bi moral s tožbo za vrnitev darila čakati vse do pravnomočnosti odločbe o razvezi zakonske zveze (tako sklep II Ips 23/2021).
⁵ Vdovska pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu ali zunajzakonskemu partnerju po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa ta zakon, pa tudi razvezanemu zakoncu ali nekdanjemu zunajzakonskemu partnerju.
⁶ Ker je pristojno sodišče vodilo postopek za razvezo zakonske zveze in je kasneje razsodilo, da je tožba na razvezo zakonske zveze, ki jo je vložil pokojni, utemeljena ter je postopek na plačilo preživnine tožnici zaradi umika tožbe ustavilo.
⁷ Tožnica je vdovsko pokojnino prejemala od 28. 2. 2018 do 30. 6. 2021.
⁸ Tožnici je zavod izplačeval vdovsko pokojnino do 30. 6. 2021 in je bila s tem dnem dejansko ustavljena.