VSM sklep V Kp 12533/2012

Pritožba zagovornice obdolženega B.B. in pritožba zagovornice obdolžene B.S. se zavrneta kot neutemeljeni.

1Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 17. 1. 2017 zavrnilo predlog zagovornice obdolženega B.B. in predlog zagovornice obdolžene B.S. za izločitev odredbe preiskovalne sodnice I Kpd 12533/2012 z dne 4. 4. 2012 in dokazov, ki so bili pridobljeni na njeni podlagi. To je bilo storjeno s sklepom I K 12533/2012.

2Zoper sklep sta se pritožili zagovornica obdolženega B.B. in zagovornica obdolžene B.S.. Prva se je pritožila zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi kršitve temeljnih človekovih pravic iz Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in kršitev človekovih pravic iz Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (v nadaljevanju EKČP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi. Zagovornica obdolžene B.S. se je pritožila zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov ugodi ali podrejeno, da ga razveljavi.

3Čeprav je zagovornica obdolženega B.B. za oba z obdolženim zahtevala, da se ju o seji obvesti, pritožbeno sodišče zahtevi ni sledilo. Za postopek s pritožbo zoper sklep po prvem odstavku 403. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) smiselna uporaba 378. člena ZKP ni predvidena. Izjema je določena v drugem odstavku 403. člena ZKP, vendar le, ko gre za sklep iz 492. člena ZKP, ki ni predmet tega pritožbenega preizkusa. Razlika je pomembna, kajti, ko se pritožnica sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Up-171/2014 z dne 9. 2. 2017, prezre, da se ta nanaša na primere odločanja o krivdi kot glavni stvari v kazenskem postopku, o čemer sodišče prve stopnje in še manj pritožbeno sodišče v konkretnem postopku ni odločalo.

4V nadaljevanju je preizkus pokazal, da sta pritožbi neutemeljeni.

5Pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da so predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP izpovedba osumljenca oziroma obdolženca, prič in izvedencev ter zapisniki, predmeti, posnetki, sporočila in dokazila, za katere je v ZKP določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opirati, kot tudi obvestila, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP, potem obvestila oseb, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen ZKP) ali oseb, ki so se v skladu z zakonom odrekle pričevanju (236. člen ZKP) ali ki po zakonu ne bi smele biti postavljene za izvedence (251. člen ZKP).

6Predmet izločitve so torej dokazi in posamezna obvestila in ne sodne odločbe, kot je to v obravnavanem primeru odredba preiskovalne sodnice I Kpd 12533/2012 z dne 4. 4. 2012. Dokaz sta kvečjemu zapisnik in potrdilo o zasegu DVD-jev ter zapisnik in potrdilo o zasegu prenosnega ter stacionarnega računalnika z dne 24. 4. 2012, pri čemer v primeru, ko je zaseg opravljen kot samostojno preiskovalno dejanje, v ZKP ni nikjer določeno, da se sodba, ko je zaseg nepravilno izvršen na zapisnik in potrdilo o zasegu predmetov ne bi smela opreti.

7Opozorilo je pomembno, ker sta pritožnici potemtakem na predobravnavnem naroku dne 7. 10. 2016 oziroma 18. 10. 2016 predlagali izločitev nečesa, kar po citirani zakonski določbi že po vrsti ni predmet izločitve, in ker sta na isti podlagi predlagali še izločitev vseh drugih dokazov, kar logično ni mogoče. Če namreč nekaj zaradi drugovrstnosti ne more biti izločeno iz spisa, je tudi izločitev nadaljnjega, čeprav po vrsti ustreznega, izključena. Enako bi veljalo v primeru predlagane izločitve navedenih zapisnikov in potrdil o zasegu DVD-jev ter prenosnega in stacionarnega računalnika, saj so bila izdana po zasegu kot samostojnem preiskovalnem dejanju, ki sicer ni prosto, spet pa ni urejeno tako strogo, kot tista preiskovalna dejanja, pri katerih je v primeru kršitev izločitev dokazov v zakonu izrecno določena.

8Glede na to se obsežna pritožbena izvajanja zagovornice obdolženega B.B., po katerih v sklepu razlogi o odločilnih dejstvih, bodisi manjkajo ali so sami s seboj v nasprotju (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP) izkažejo za odvečna, saj se sodišče prve stopnje glede na dejansko vsebino predmeta odločitve, na konkretno podani, kaj šele na zahtevani način, ni bilo dolžno posebej opredeljevati. Enako velja za pritožbena izvajanja, po katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo do roka za odgovor na predlog za izločitev dokazov, ki ga je okrožna državna tožilka prekoračila. Gre za dejstvo, o katerem sodišče prve stopnje v izreku sklepa ni odločalo, sploh pa tovrstna izvajanja niso točna, saj se razlogi tudi o tem dejstvu v zadostnem obsegu nahajajo v 5. točki obrazložitve sklepa.

9Povezano z zgornjim pritožnica uveljavlja še bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ko v pritožbeni obrazložitvi v jedru pravi, da za odgovor državnega tožilca na predlog za izločitev dokazov, izven predobravnavnega naroka, ni zakonske podlage, kot ni zakonske podlage, da bi sodišče na tem naroku samo pridobivalo dokaze.

10Če pustimo ob strani, da je takšna pritožbena obrazložitev zaradi manjkajočega vpliva na dejansko pravilnost in zakonitost sklepa kot drugega nujnega dela obrazložitve uveljavljane relativne bistvene kršitve določb kazenskega postopka, nepopolna, je v prvem delu glede nepravilne uporabe določb ZKP napačna. Po četrtem odstavku 285.d člena ZKP ima državni tožilec pravico podati odgovor na predloge obrambe iz drugega odstavka tega člena, medtem ko predsednik senata o tako imenovanih izločitvenih predlogih odloča po opravljenem naroku, na katerem se obdolženec izjavi o krivdi (285.e člen ZKP). Da bi navedeno potekalo vzdržema, kot to smiselno izhaja iz pritožbene obrazložitve, v zakonu ni določeno, ampak je ravno nasprotno, v primerih zapletenosti, ali ko v pisnem gradivu v spisu ni dovolj podatkov, predvideno dodatno preizkušanje predloga, ki širi manevrski prostor sodišču v časovnem in dokaznem smislu. Določanje roka državni tožilki, da odgovori na izrazito obsežne predloge obrambe za izločitev dokazov, tako kljub prekoračitvi ni ničesar nepravilnega, kot ni nepravilno pridobivanje podatkov s strani samega sodišča brez predhodnega predloga strank. Po sodišču določen rok, drugačen kot instrukcijski, ne more biti, sodišče samo pa s predlogi strank ne more biti vezano, saj je lahko v skrajnih primerih, ko stranke ničesar ne predlagajo, v navedenem dodatnem preizkušanju onemogočeno.

11Kršitve kazenskega zakona so naštete v 372. členu ZKP. Pritožnica nobene od teh, ki tudi sicer niso v zvezi s predmetom odločitve, ni opredelila, ali v pritožbeni obrazložitvi opisala na način, da bi jo bilo mogoče prepoznati ter se do obrazloženega ustrezno opredeliti.

12Pritožnica je pretežni del pritožbene obrazložitve v zvezi z odločilnimi dejstvi namenila pogojem za izdajo odredbe preiskovalne sodnice I Kpd 12533/2012 z dne 4. 4. 2012 za zaseg predmetov, obsegu odrejenega zasega, obrazloženosti odredbe ter njeni izvršitvi. Pri tem je, enako kot pri uveljavljani bistveni kršitvi določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP prezrla, da odredba že po vrsti ni predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP, zapisnika o zasegu in potrdilu predmetov pa le tedaj, ko bi bil zaseg opravljen v okviru katerega izmed preiskovalnih dejanj (denimo hišne preiskave), s katerim bi bil pridobljen še dokaz, za katerega bi bilo posebej v zakonu določeno, da se sodba nanj ne sme opreti in da se mora zato, znova po izrecni zakonski določbi, iz spisa izločiti. Vse drugo je predmet splošne prepovedi opiranja sodbe na nedovoljene dokaze iz drugega odstavka 18. člena ZKP, o kateri pa se na predobravnavnem naroku ne odloča. Nenazadnje že zato, ker sodišče pred glavno obravnavo ne more vedeti, če sploh in na katere dokaze bo sodbo oprlo po glavni obravnave, niti mu to pritožbeno sodišče sme posredno, kaj šele neposredno ukazati.

13V ostalem se pritožbena obrazložitev nanaša na hrambo, zavarovanje ter preiskavo zaseženih predmetov, pri čemer je pritožnica znova prezrla, da je predlagala izločitev zapisnikov o zavarovanju podatkov elektronskih naprav ter zapisnikov o preiskavi elektronskih naprav v posledici predhodno izdane odredbe preiskovalne sodnice za zaseg predmetov, ki po že ugotovljenem, kot sodna odločba ni predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP. V kolikor pa je pritožnica katerega izmed teh dokazov tedaj, kot je to sedaj razumeti v pritožbeni obrazložitvi, štela za nedovoljenega po sebi, je opozoriti, da tudi zapisnika o zavarovanju podatkov elektronske naprave nista predmeta izločitve po prej omenjeni zakonski določbi, ker konkretno v 223.a členu ZKP ni nikjer določeno, da se sodba v primeru nepravilno izvršenega zavarovanja podatkov elektronske naprave, na zapisnik o tem ne bi smela opreti. Je pa to določeno za nepravilno izvršeno preiskavo elektronskih naprav, vendar ne kadarkoli, ampak le, ko je bila takšna preiskava opravljena brez odredbe sodišča ali v nasprotju z njo ali brez privolitve imetnika ter policiji znanih in dosegljivih uporabnikov elektronske naprave, ki na njej utemeljeno pričakujejo zasebnost (11. v zvezi z drugim odstavkom 219. člena ZKP). Ker so bili DVD nosilci ter prenosni in stacionarni računalnik preiskani po odredbi preiskovalnega sodnika I Kpd 2533/2012 z dne 17. 5. 2012, ki je bila 24. 5. 2012 le popravljena, in ker niti v pritožbeni obrazložitvi ni zaslediti konkretiziranih okoliščin, po katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da so bili zaseženi predmeti preiskani v nasprotju z zgornjo odredbo, zapisnikov o preiskavi elektronskih naprav še iz tega razloga iz spisa ni bilo treba izločiti. Druge okoliščine iz pritožbene obrazložitve niso v neposredni zvezi z izločitvijo dokazov, temveč se znova nanašajo na nedovoljenost dokazov v širšem smislu, o čemer pa se kot rečeno na predobravnavnem naroku ne odloča.

14Razlogi pritožbenega sodišča glede razlikovanja med dokazi, ki so predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP in dokazi, ki so predmet splošne prepovedi opiranja sodbe iz drugega odstavka 18. člena ZKP veljajo še v zvezi s pritožbeno obrazložitvijo zagovornice obdolžene B.S., ki prav tako vztraja pri nedovoljenosti navedene odredbe preiskovalne sodnice zaradi časovne in prostorske prekoračenosti ter neobrazloženosti. Sama odredba je, kot rečeno, sodna odločba in ni predmet izločitve, kot niso predmet izločitve zapisniki in potrdila o zasegu predmetov, kolikor je bil zaseg kateregakoli predmeta po prvem odstavku 220. člena ZKP ali v pritožbeni obrazložitvi poudarjene elektronske naprave po prvem odstavku 223.a člena ZKP opravljen kot samostojno preiskovalno dejanje. To je po pregledu ustreznih zakonskih določb v zvezi z zasegi jasno in jasno je, da niti drugi dokazi, ki so, če so bili pridobljeni na njihovi podlagi, iz spisa ne morejo biti izločeni. V primeru ugotovljene ustavne ali zakonske protipravnosti zasegov so oboji kvečjemu predmet splošne prepovedi opiranja sodbe na takšne dokaze, o kateri pa se, na predobravnavnem naroku po že obrazloženem ne odloča. Smiselno enako velja za odredbo preiskovalnega sodnika I Kpd 12533/2012 z dne 17. 5. 2012, s katero je bila odrejena preiskava navedenih elektronskih naprav, s tem pa da se v primerih iz enajstega odstavka 219.a člena ZKP, zapisniki in drugi pridobljeni podatki, različno od zapisnikov in potrdil o zasegu predmetov iz spisa morajo izločiti. Tega ali vsaj v takšnem smislu, pritožnica v predlogu za izločitev dokazov ni zatrjevala, ampak je, enako kot sedaj v pritožbeni obrazložitvi poudarjala ustavnopravne razsežnosti izdanih odredb ter da so v zvezi s kaznivimi dejanji iz drugega postopka, s katerim obdolžena B.S. nima ničesar opraviti.

15V položaju kot je, niti pritožbeno sodišče ne more storiti drugega kot ponoviti, da zapisnikov in potrdil o zasegu predmetov, potem zapisnikov o zavarovanju elektronskih naprav in zapisnikov o njihovi preiskavi, iz spisov ne gre izločati, medtem ko dopustnosti morebitnega opiranja sodbe na te dokaze, brez da bi se to dejansko zgodilo, v tej fazi kazenskega postopka ne mora preizkušati. Na koncu pritožnica v pritožbeni obrazložitvi ponavlja še navedbe iz predloga, po katerih je bil obdolženi kršen privilegij zoper samoobtožbo, saj je policistu po dopisu z dne 4. 10. 2012, izročila listine, brez da bi ji bili dani ustrezni pouki in ne vedoč, da zoper njo poteka predkazenski postopek.

16Primerjava med povzetimi navedbami in vsebino pritožničinega izločitvenega predloga, je pritožbenemu sodišču, podobno kot sodišču prve stopnje pokazala, da niso združljivi. Pritožnica je namreč predlagala izločitev dopisa gospodarske družbe P. z dne 11. 10. 2012 s prilogami kot posledico zatrjevane nezakonite odredbe I Kpd 12533/2012 z dne 4. 4. 2012, ki kot sodna odločba ni predmet izločitve, sploh pa je navedeni dopis tudi po pritožbeni obrazložitvi v vzročni zvezi s kriminalistovim dopisom z dne 4. 10. 2012 in ne z zapisnikom in potrdilom o zasegu, ki pa, kot rečeno, nista predmet izločitve.

17Glede na to, in ker pritožbeno sodišče samo ni ugotovilo podlag, zaradi katerih bi prekinilo kazenski postopek ter zahtevalo presojo ustavnosti kateregakoli izmed v obrazložitvi sklepa omenjenih zakonskih določil, je o pritožbi zagovornice obdolženega B.B. in zagovornice obdolžene B.S. odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).