VSRS Sklep III DoR 17/2014

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ne obstaja pravica tožene stranke do poplačila njene terjatve v višini 8.828,11 EUR iz nepremičnine z ID znakom ... pred plačilom terjatev drugih upnikov tožeče stranke iz tega premoženja v stečajnem postopku nad tožečo stranko (I. točka izreka sodbe), medtem ko je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da ne obstaja pravica tožene stranke do plačila njene terjatve v višini 8.828,11 EUR s pripadki iz osebnega vozila ..., zavrnilo (II. točka izreka sodbe). Odločilo je še, da pravdni stranki ter stranski intervenient krijejo vsak svoje pravdne stroške (III. točka izreka sodbe).

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke glede izpodbijane II. in III. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje ugodilo, le-to v tem obsegu razveljavilo ter zadevo v razveljavljenem delu vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje (I. točka izreka odločbe). Pritožbo tožene stranke pa je glede izpodbijane I. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje zavrnilo in le-to v tem obsegu potrdilo, medtem ko je sodbo sodišča prve stopnje glede izpodbijane III. točke izreka razveljavilo in zadevo v razveljavljenem delu vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje (II. točka izreka odločbe). Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločitev (III. točka izreka odločbe).

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije. Meni, da je sodišče druge stopnje z izpodbijano sodbo kršilo določbo 22. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Stranski intervenient ni pridobil lastninske pravice na nepremičnini, medtem ko ločitvena pravica tožene stranke temelji na zastavni pravici, ugotovljeni s pravnomočno sodno odločbo. Toženi stranki zato ni bilo treba prerekati priznanja izločitvene pravice stranskega intervenienta.

4Predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanja, ali mora ločitveni upnik, da zavaruje svojo ločitveno pravico v razmerju do izločitvenega upnika, v stečajnem postopku prerekati oziroma ugovarjati priznanju izločitvene pravice drugega upnika, kljub temu, da je bila njegova zastavna pravica na nepremičnini ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo in pridobljena pred pridobitvijo lastninske pravice drugega upnika, oziroma če drugi upnik sploh ni veljavno postal lastnik predmetne nepremičnine ter s tem ni veljavno pridobil izločitvene pravice.

5Predlog ni utemeljen.

6Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo. Pritrdilni odgovor na predlagano vprašanje namreč izhaja že iz določb ZFPPIPP, ki se nanašajo na prijavo in preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.