303. člen ZFPPIPP

V okviru stečajnega postopka se sodišče ne opredeljuje glede tega, ali je upravitelj prijavljeno izločitveno pravico prerekal utemeljeno ali ne. Ugotavljanju, ali prerekana izločitvena pravica obstoji ali ne, je namreč namenjen poseben pravdni postopek. Stečajno sodišče mora izjavo upravitelja upoštevati in odločiti (le) o tem, koga se napoti na uveljavitev obstoja ali neobstoja prerekane izločitvene pravice. To pomeni, da v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je izločitveno pravico prerekal.

Četudi pritožnik ni prehodno vložil ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, niti ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, tak ugovor v konkretnem primeru ne predstavlja procesne predpostavke za obravnavanje pritožbe. Vsebina pritožbe se namreč ne nanaša pomanjkljivosti iz prvega odstavka 62. člena ZFPPIPP. Prodajna pogodba, na kateri je podpis strank notarsko overjen, ni izvršilni naslov. Zato se ne morejo uporabiti posebna pravila o izločitveni pravici, ki temelji na izvršilnem naslovu, določena v 312. členu ZFPPIPP. Uporabi se splošno pravilo 310. člena ZFPPIPP, po katerem se na pravdo napoti izločitvenega upnika, katerega izločitvena pravica je prerekana.

S sklepom o preizkusu terjatev v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev je bila tožnica napotena na pravdo, da v zakonsko določenem roku meseca dni po objavi sklepa o preizkusu terjatev vloži tožbo z zahtevkom za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve ter ločitvene pravice. Tožeča stranka bi lahko v tej pravdi tožbo spremenila tako, da bi, poleg obstoječega zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe, uveljavljala še tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve in/oziroma zahtevek za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice, česar pa ni storila. Pri ugotavljanju, ali ima tožeča stranka pravno korist od vložene ugotovitvene tožbe, mora sodišče upoštevati dejansko in pravno stanje v času zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje.

Postopek preizkusa izločitvenih pravic ureja 303. člen ZFPPIPP. Za preizkus izločitvenih pravic se smiselno uporabljajo 61. do 63. člen, 65. do 67. člen, prvi do četrti odstavek 69. člena in 70. do 72. člen ZFPPIPP (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP). Pri smiselni uporabi določb iz prvega odstavka 303. člena ZFPPIPP se namesto pojma "terjatev" uporablja pojem "izločitvena pravica" (drugi odstavek 303. člena ZFPPIP). Ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, ki ga vloži upnik, ki je to terjatev prijavil, je namenjen zgolj odpravi morebitnih napak glede upoštevanja prijavljenih terjatev v osnovnem seznamu, ne pa tudi preizkusu razlogov prerekanja. Izločitvena upnica bi lahko ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev uspešno vložila le v primeru, če upraviteljica njenega utemeljenega ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ne bi upoštevala v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev (smiselno 1. točka prvega odstavka 66. člena ZFPPPIPP). Ker izločitvena upnica takih razlogov, zaradi katerih bi bilo treba izdelati popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev, niti ni navajala, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepo

Premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, mora biti v prijavi terjatve določno opredeljeno. Notarski zapis pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje, na katere so se sklicevali upniki v prijavah terjatev in ločitvenih pravic, nimajo moči neposredno izvršljivih listin, zato ne predstavljajo izvršilnega naslova. V zakonu ni podlage za stališče, da kvaliteta pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni enaka drugim listinam, ki jim zakon priznava lastnost izvršilnega naslova.

Razlog za prerekanje ločitvene pravice je lahko tudi, da je ta sicer veljavno nastala, vendar je pozneje prenehala zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, ali drugega pravnega dejstva, ki povzroči prenehanje terjatve. Če gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, se na pravdo napoti tistega, ki je prerekal ločitveno pravico.

Stečajni upravitelj mora preizkusiti tudi vse tiste prijave izločitvenih pravic, ki so bile vložene po poteku trimesečnega roka od objave oklica o začetku stečajnega postopka. Če se še ni začel postopek prodaje (ta se začne s pravnomočnostjo sklepa o prodaji), povzroči prijava izločitvene pravice (po poteku trimesečnega roka od objave oklica o začetku stečajnega postopka) pravno oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice.

Pritožnica v tem stečajnem postopku ni upnica, zaradi česar ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi morala imeti v postopku preizkusa terjatev in ločitvenih pravic enaka procesna upravičenja kot upniki.

Kadar upnik meni, da je bila ločitvena pravica nepravilno priznana, mora to uveljavljati v okviru stečajnega postopka s pravnim sredstvom, ki ga ima na voljo, to pa je ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic in končni seznam preizkušenih terjatev.

Pravočasna prijava izločitvene pravice je po tretjem odstavku 300. člena ZFPPIPP ovira za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Glede določila tretjega odstavka 300. člena v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP pa je sodna praksa citirane določbe o prijavi izločitvene pravice in prenehanju le-te zavzela stališče, da je prijavo izločitvene pravice šteti za pravočasno, kar pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, če je prijavljena pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji, saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja. Pravočasna prijava izločitvene pravice v predmetnem stečajnem postopku terja tudi izvedbo postopka preizkusa le-te.

V 314.a členu ZFPPIPP je določeno posebno pravilo o začetku teka rokov v primeru, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba. V takem primeru začne teči enomesečni rok za procesno dejanje glede te terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice, ki je določen v četrtem odstavku 300. člena ZFPPIPP, od objave sklepa, s katerim je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi. Tudi v insolvenčnih postopkih velja, da je strankam naloženo trditveno breme. Opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje terjatev mora biti zato razviden iz prijave terjatev. Čeprav je v spis predložena listina, iz katere izhaja določeno dejstvo, na katerem pa stranka ne utemeljuje svojega zahtevka, vsebina te listine ne predstavlja trditvene podlage, na kateri stranka uveljavlja svoj zahtevek. Upnik tako v prijavi terjatev ni navedel dejstev, iz katerih bi izhajala podlaga za uporabo pravila iz 302. člena ZFPPIPP, torej za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim nadomestnim sklepom pritožbi upnika Banka A. d. d. delno ugodilo in delno spremenilo 2. točko sklepa o preizkusu terjatev te

Za sodbo presenečenja ne gre takrat, ko je stranka presenečena zato, ker je sodišče odločilo drugače kot je sama dejansko pričakovala oziroma je sodišče svojo odločitev oprlo na presojo, s katero se stranka ne strinja. Sodba presenečenja je izraz kršitve pravice do izjave, ko sodišče ne razkrije svojega pravnega stališča in strankam s tem ne da možnosti, da se glede tega izjavijo tj. navajajo dejstva, ki so pomembna za to drugačno pravno podlago. Izjava o prerekanju prijavljene terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev. Pritožnik zato v pritožbi neutemeljeno trdi prav nasprotno, da ker je upravitelj priznal ločitveno pravico, je s tem terjatev dejansko priznal in da ni jasno, kako lahko sodišče zaključi, da je terjatev prerekana. Takemu sklepanju, ki ga ponuja pritožba, pritožbeno sodišče ne more pritrditi tudi iz razloga osnovnega razmerja med terjatvijo in ločitveno pravico, saj je ločitvena pravica akcesorna prijavljeni denarni terjatvi in ne obratno. Če ni terjatve, ki naj bi bila zavarovana z ločitveno pravico, potem je ločitvena pravica, ki varuje terjatev, ki je ni, brez vsakega učinka, kakor je brez učnika zato

Da bi sodišče prve stopnje lahko ohranilo v veljavi ločitveni pravici, pridobljeni v tem postopku, bi iz končnega seznama preizkušenih terjatev (ki je sestavni del izreka sklepu o preizkusu terjatev) morali izhajati tudi omenjeni ločitveni pravici upnika. Teh pa končni seznam ne vsebuje. Če je upnik menil, da je ločitveni pravici pravilno prijavil in bi mu morali biti priznani, bi moral to priznanje doseči v okviru stečajnega postopka, z uvrstitvijo teh ločitvenih pravic na osnovni seznam preizkušenih terjatev, zoper katerega je imel na voljo pravno sredstvo - ugovor zoper osnovni seznam preizkušanih terjatev.

Če je upnik vložil ugovor le zoper ločitveno pravico drugega upnika, ne pa tudi ugovor o prerekanju njegove terjatve, mora biti to iz končnega seznama povsem jasno in nedvoumno razvidno, saj je od navedene okoliščine odvisno nadaljnje uveljavljanje prerekane pravice v pravdi, pa tudi katera terjatev je v stečajnem postopku priznana in katera prerekana.

Pogoj za izdajo sklepa iz 304. člena ZFPPIPP je, da sta priznani terjatev in ločitvena pravica. Le tedaj se lahko dolžniku (upravitelju) naloži prednostno plačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.

Ločitvena pravica je akcesorna prijavljeni denarni terjatvi. Izjava o prerekanju prijavljene terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev. Po oceni pritožbenega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi upraviteljevega zapisa o prijavi ločitvene pravice na premičninah stečajnega dolžnika, ki temelji na neposredno izvršljivem sporazumu o zavarovanju terjatev z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice na premičninah opr. št. SV 0000/2015 z dne 18. 12. 2015, ki jih potrjujejo tudi dokazi priloženi k prijavam, presoditi, da gre v tem delu za primer prerekanja terjatve in ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova. Z vpisom rubeža v register so upnice pridobile zastavno pravico na premičninah, to je pravico do plačila terjatve iz določenih premičnin v lasti dolžnika, vpis rubeža pa je bil opravljen na podlagi izvršljivega notarskega zapisa. Ker vse tri upnice uveljavljajo za svoje denarne terjatve ločitveno pravico na istih predmetih, pridobljeno na podlagi istega izvršilnega naslova, bi moralo sodišče napotiti upravitelja, ki je prerekal terjatve in ločitvene pravice, da zoper vse tri upnice vloži

S posameznimi izvršilnimi dejanji v zvezi z opravo izvršbe na posamezen predmet izvršbe sodišče začne že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, takoj po njegovi izdaji in ne glede na morebitni vloženi ugovor zoper sklep o izvršbi. Ta ni ovira za opravo posameznih izvršilnih dejanj, tako tudi ne za opravo rubeža premičnin in zaznambo sklepa o izvršbi pri nepremičninah v zemljiški knjigi oziroma njihov rubež s strani izvršitelja in ustrezno objavo le tega kadar nepremičnine v zemljiško knjigo niso vpisane. Upnik z rubežem premičnin, v primerih, ko se rubež vpiše v register zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, pa z vpisom rubeža v register, pridobi zastavno pravico na zarubljenih premičninah. Na nepremičninah to pravico pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi oziroma z objavo zapisnika o rubežu v zemljiško knjigo ne vpisanih nepremičnin. Kljub morebiti neutemeljeno izdanemu sklepu o izvršbi ni mogoče slediti prizadevanju dolžnika za razveljavitev na njegovi podlagi opravljenih izvršilnih dejanj in ustavitev postopka s strani izvršilnega sodišča. S stekom okoliščin iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP je že po samem zakonu glede teh predmetov p

Ker upravitelj ni bil seznanjen s tem, ali upnikova terjatev še obstaja, je tako terjatev kot ločitveno pravico prerekal. Glede na njegovo obvestilo upniku, naj v primeru obstoja terjatve in ločitvene pravice le-to prijavi in nepravočasen upnikov odziv nanj s prijavo terjatve šele 4. 6. 2019, torej že po izdaji izpodbijanega sklepa, je upravitelj utemeljeno sklepal na prenehanje terjatve. Ker upnik terjatve in ločitvene pravice po obvestilu upravitelja ni prijavil in ker upravitelj ni razpolagal z dejstvi in dokazi o obstoju terjatve, je upoštevaje upraviteljevo prerekanje terjatve in ločitvene pravice po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče imelo podlago za napotitev pritožnika na pravdo v prvem in drugem odstavku 305. člena ZFPPIPP. V stečajnem postopku se namreč ne odloča o obstoju upnikove prerekane terjatve (in ločitvene pravice), ker je za to izrecno predviden drug postopek.

Iz pogodbe nedvomno izhaja, da je zaradi opredelitve leasingojemalčeve obveznosti v anuitetnem planu obseg te obveznosti določen v primeru izpolnjevanja oz. veljavnosti pogodbe in le v tem primeru je mogoče skladno s prvim odstavkom 21. člena ZIZ notarski zapis pogodbe upoštevati kot primeren izvršilni naslov. Ker obseg obveznosti dolžnika iz same pogodbe ni razviden, v primeru odstopa od pogodbe navedena pogodba ne izpolnjuje pogojev za njeno obravnavo kot izvršilnega naslova.

Kadar je prerekana zavarovana terjatev, je odločitev o napotitvi na pravdo odvisna od tega, ali gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova.