71. člen ZFPPIPP

V okviru stečajnega postopka se sodišče ne opredeljuje glede tega, ali je upravitelj prijavljeno izločitveno pravico prerekal utemeljeno ali ne. Ugotavljanju, ali prerekana izločitvena pravica obstoji ali ne, je namreč namenjen poseben pravdni postopek. Stečajno sodišče mora izjavo upravitelja upoštevati in odločiti (le) o tem, koga se napoti na uveljavitev obstoja ali neobstoja prerekane izločitvene pravice. To pomeni, da v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je izločitveno pravico prerekal.

Postopek preizkusa izločitvenih pravic ureja 303. člen ZFPPIPP. Za preizkus izločitvenih pravic se smiselno uporabljajo 61. do 63. člen, 65. do 67. člen, prvi do četrti odstavek 69. člena in 70. do 72. člen ZFPPIPP (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP). Pri smiselni uporabi določb iz prvega odstavka 303. člena ZFPPIPP se namesto pojma "terjatev" uporablja pojem "izločitvena pravica" (drugi odstavek 303. člena ZFPPIP). Ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, ki ga vloži upnik, ki je to terjatev prijavil, je namenjen zgolj odpravi morebitnih napak glede upoštevanja prijavljenih terjatev v osnovnem seznamu, ne pa tudi preizkusu razlogov prerekanja. Izločitvena upnica bi lahko ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev uspešno vložila le v primeru, če upraviteljica njenega utemeljenega ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ne bi upoštevala v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev (smiselno 1. točka prvega odstavka 66. člena ZFPPPIPP). Ker izločitvena upnica takih razlogov, zaradi katerih bi bilo treba izdelati popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev, niti ni navajala, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepo

Pravočasna prijava izločitvene pravice je po tretjem odstavku 300. člena ZFPPIPP ovira za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Glede določila tretjega odstavka 300. člena v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP pa je sodna praksa citirane določbe o prijavi izločitvene pravice in prenehanju le-te zavzela stališče, da je prijavo izločitvene pravice šteti za pravočasno, kar pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, če je prijavljena pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji, saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja. Pravočasna prijava izločitvene pravice v predmetnem stečajnem postopku terja tudi izvedbo postopka preizkusa le-te.

Navedbe pritožnika, da terjatve upnikov, ki so bile prijavljene po poteku roka za prijavo, ne bi smele biti priznane zaradi prepozne prijave, niso utemeljene. Na zgoraj navedena posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika v postopku osebnega stečaja pa so bili upniki tudi opozorjeni v 4. točki oklica o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.

Upnik v postopku osebnega stečaja sicer lahko prijavi svojo terjatev tudi po izteku roka za prijavo terjatev, vendar s tem tvega, da ne bo (pravočasno) pridobil vseh pravic, ki mu kot upniku gredo. Ker je vložil prijavo po poteku roka za prijavo terjatev, A. A. ni postal stranka postopka že s samo prijavo terjatve, kot to določa 2. točka 385. člena ZFPPIPP za upnike, ki prijavijo terjatve v rokih, ki jih določa zakon. Upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, pridobi položaj stranke postopka osebnega stečaja šele, ko je njegova terjatev priznana. Ni sporno, da terjatev A. A. še ni bila preizkušena. To pa pomeni, da v času vložitve obravnavane pritožbe (še) ni imel položaja stranke v postopku. Glede na navedeno je višje sodišče njegovo pritožbo zavrglo.

Pritožnik je pogojno terjatev prijavil skladno s tretjim odstavkom 59. člena ZFPPIPP. Tudi takšna prijava terjatve je predmet preizkusa.

Upniku ni treba prijaviti ločitvene pravice, kadar je ta že vpisana v zemljiški knjigi z učinkom pred začetkom stečaja. Taka ločitvena pravica se šteje za prijavljeno.

Tožnica ima prav, ko trdi, da dejstvo, da (odstopljene) terjatve ni prijavila v stečajnem postopku družbe E., d. o. o., ne vpliva na obstoj terjatve tožnice do prvega toženca oziroma ne more povzročiti njenega (naknadnega) prenehanja. V novejši sodni praksi VS RS je sprejeto stališče, da je (pravočasna) prijava terjatve le pogoj, da se v stečajnem postopku v razumnem času dokončno določi, katere terjatve bodo poplačane iz stečajne mase in v kolikšnem deležu. Terjatve, ki niso prijavljene ali so prijavljene prepozno, ne prenehajo, le iz stečajne mase jih ne bo mogoče poplačati. Na terjatev, ki jo ima tožnica do prvega toženca na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, že po pravnomočnosti izvršilnega naslova nastala neizterljivost namreč ne more (več) vplivati.

Ker se pritožnik ni poslužil predpisanega postopka ugovora zoper dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev, tega ne more nadomestiti s pritožbo zoper dodatni sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.

Iz vsebine ugovora je razbrati, da se upnica ne strinja z izjavo upravitelja, ki je njeno prijavljeno ločitveno pravico prerekal z navedbo, da upnica prijavlja zavarovano terjatev, vendar ne prilaga dokazov o zavarovanju le-te, ter da je upnici prerekana ločitvena pravica, ker je prerekana njena terjatev (akcesornost). Upnica s tem ni podala nobenega od dopustnih ugovornih razlogov zoper dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev.

V postopku osebnega stečaja se ne uporabljajo pravila o prenehanju terjatev in ločitvenih pravic upnika do stečajnega dolžnika zaradi zamude rokov za njihovo prijavo. Prepozno prijavljene terjatve se preizkusijo v poznejšem preizkusu terjatev.

Če stečajne mase za poplačilo upnikov ni, nadaljnje preizkušanje terjatev v stečajnem postopku izgubi svoj smisel. Postopka ni utemeljeno nadaljevati zgolj zaradi možnosti pridobitve izvršilnega naslova zaradi izterjave terjatve po končanju stečajnega postopka.

Pritrdilni odgovor na predlagano vprašanje izhaja že iz določb ZFPPIPP, ki se nanašajo na prijavo in preizkus terjatev, ter ločitvenih in izločitvenih pravic.

Vse dokler se stečajna upraviteljica ne izjavi o utemeljenosti upnikove terjatve, prijavljene v stečajnem postopku, ni mogoče presoditi, ali ima tožeča stranka pravni interes za nadaljevanje pravdnega postopka.

Načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da predpis ne bi smel različno urejati položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Kršitev načel pravne in socialne države ni mogoče uveljavljati brez povezav s konkretno prizadeto človekovo pravico. Sodna praksa v Republiki Sloveniji ni formalen, temveč sekundaren vir prava, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov prava. Primeri iz sodne prakse vežejo sodišča v odločanju v podobnih primerih, vendar ne formalno, temveč zgolj z močjo uporabljene argumentacije.

Glede na posebnost osebnega stečaja, ki je v tem, da stečajni dolžnik po koncu postopka osebnega stečaja ne preneha, se v tem postopku ne uporabljajo pravila o prenehanju terjatve upnika do stečajnega dolžnika zaradi zamude roka za njeno prijavo.

Izločitvena pravica upnika kljub zamudi roka za prijavo ne preneha.