VSL sklep III Ip 3931/2012

I. Pritožba dolžnika z dne 19. 12. 2011 (list. št. 93 spisa) zoper sklep z dne 22. 11. 2011 (list. št. 78 spisa) se zavrne in sklep potrdi, zoper sklep z dne 15. 11. 2011 v zvezi s popravnim sklepom z dne 22. 11. 2011 pa se pritožbi ugodi in se sklep razveljavi.

II. Pritožba dolžnika z dne 10. 11. 2011 se zavrne in sklep z dne 14. 10. 2011 potrdi.

III. Pritožba dolžnika z dne 23. 8. 2012 zoper sklep z dne 15. 11. 2011 v zvezi s popravnim sklepom z dne 22. 11. 2011 se zavrže.

IV. Pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 11. 7. 2012 se zavrneta in sklep potrdi.

V. Pritožba dolžnikovega zakonitega zastopnika A. A. z dne 23. 8. 2012 zoper 1. točko izpodbijanega sklepa z dne 11. 7. 2012 se zavrne in sklep v tem delu potrdi, njegova pritožba zoper 2. točko tega sklepa pa se zavrže.

1S sklepom z dne 14. 10. 2011 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika z dne 14. 9. 2011 zoper plačilni nalog z dne 9. 8. 2011. S sklepom z dne 15. 11. 2011 je zavrglo pritožbo upnika z dne 10. 11. 2011, s sklepom z dne 22. 11. 2011 pa navedeni sklep z dne 15. 11. 2011 popravilo tako, da je besedo upnik nadomestilo z besedno dolžnik in „sklenilo“ popravilo tako, da se glasi: „Pritožba dolžnika z dne 10. 11. 2011 se zavrže“. S sklepom z dne 11. 7. 2012 je zakonitega zastopnika dolžnika A. A. in dolžnika B. d.o.o. zaradi zlorabe postopka taksne oprostitve v namen zavlačevanja izvršilnega postopka kaznovalo z denarno kaznijo v višini 300,00 EUR vsak, ki jo morata v roku 15 dni od vročitve sklepa plačati na transakcijski račun Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 01100-8450001094, sklic 00 4412000910 (1. točka izreka), predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks pa je zavrnilo (2. točka izreka).

2Dolžnik je zoper vsakega izmed sklepov vložil pravočasno pritožbo. V pritožbi zoper sklep z dne 14. 10. 2011 uvodoma opozarja na napačen pravni pouk, saj ZST-1 ne omejuje pravice do pritožbe, v nadaljevanju pa izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi ugovora iz razloga, ker sodišče niti v sklepu niti prej v plačilnem nalogu ni določno navedlo, na kateri ugovor v zvezi s katerim sklepom naj bi se sodna taksa nanašala, dolžnik pa je v postopku podal več ugovorov zoper različne sklepe. Nadalje pojasnjuje, da je skupaj s pritožbo z dne 8. 12. 2012 podal sodišču tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse, ki ga je sodišče zavrnilo, zoper ta sklep pa se je dolžnik pritožil in sočasno podal predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, o katerem sodišče še ni odločilo, temveč je nepravilno izdalo plačilni nalog, kateremu je dolžnik ugovarjal. Iz navedenega je po mnenju dolžnika jasno razvidno, da v izpodbijanem sklepu ni jasno, za kateri ugovor gre, obenem pa je bila izdaja plačilnega naloga preuranjena, saj še ni bilo odločeno o taksni oprostitvi, zato je bila sodna taksa tudi napačno odmerjena. Ker se plačilo sodne takse zahteva za vsako procesno dejanje, je treba izpodbijani plačilni nalog odpraviti vsaj do odločitve o dolžnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse v zvezi z ostalimi procesnimi dejanji, ki bi jih glede na časovno sosledje sodišče moralo rešiti prej. Skupaj s pritožbo je dolžnik vložil tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse.

3V vlogi z dne 19. 12. 2011 je dolžnik vložil pritožbo zoper popravni sklep z dne 22. 11. 2011 in predlaga njegovo razveljavitev, podredno pa pritožbo zoper sklep z dne 14. 10. 2011. Popravni sklep izpodbija z navedbami, da mu do dneva podaje pritožbe dne 19. 12. 2011 sklep z dne 15. 11. 2011 ni bil vročen, niti zanj ni nastopila fikcija vročitve, zaradi česar ni mogoče podati vsebinske pritožbe zoper popravni sklep in ga je zato treba razveljaviti. V nadaljevanju podredno vlaga pritožbo, ker je po njegovem mnenju pravni pouk v sklepu z dne 14. 10. 2011 (da zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog ni pritožbe) napačen in mu je bila odvzeta pravica do pritožbe. Navedeno obrazlaga z identičnimi trditvami kot v prvotni pritožbi zoper sklep z dne 14. 10. 2011. S tem smiselno izpodbija tudi sklep z dne 15. 11. 2011 v zvezi s popravnim sklepom z dne 22. 11. 2011 o zavrženju njegove pritožbe kot nedovoljene, in to pravočasno, glede na to, da se izrek sklepa z dne 15. 11. 2011 (nepravilno) nanaša na pritožbo upnika, z izdajo popravnega sklepa pa je sodišče prve stopnje to napako popravilo. Pritožbeno sodišče je zato dolžnikovo vlogo obravnavalo tudi kot pritožbo zoper sklep z dne 15. 11. 2011 v zvezi s popravnim sklepom z dne 22. 11. 2011. Obenem prosi za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Sklep z dne 15. 11. 2011 in popravni sklep z dne 22. 11. 2011 sta bila dolžniku ponovno vročena z nadomestno vročitvijo dne 31. 7. 2012, zoper sklep z dne 15. 11. 2011 v zvezi s popravnim sklepom z dne 22. 11. 2011 pa je nato dolžnik vložil pritožbo in predlaga njegovo razveljavitev in obenem prosi za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Navaja, da je sodišče s popravnim sklepom besedo „upnik“ nadomestilo z besedo „dolžnik“ le v izreku izpodbijanega sklepa z dne 15. 11. 2011, ne pa tudi v njegovi obrazložitvi, zaradi nasprotja pa sklepa ni mogoče preizkusiti. Vztraja pri svoji pritožbi zoper sklep z dne 14. 10. 2011, da ZST-1 ne omejuje pravice dolžnika do pritožbe zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog, z napačnim pravnim poukom pa je sodišče dolžniku odvzelo pravico do pravnega sredstva, ter ponavlja svoje navedbe iz pritožbe zoper sklep z dne 14. 10. 2011.

4Dolžnik je dne 23. 8. 2012 vložil pritožbo zgolj zoper drugo točko izreka sklepa, istega dne pa sta dolžnik in njegov zakoniti zastopnik skupaj vložila pritožbo zoper celoten sklep z dne 11. 7. 2012 (v kateri sta pod pojmom „dolžnik“ vsebovana oba). Prvo točko izreka, v kateri je sodišče prve stopnje dolžnika in njegovega zakonitega zastopnika denarno kaznovalo zaradi zlorabe postopka taksne oprostitve v namen zavlačevanja postopka, izpodbijata z navedbami, da Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) sicer res določa, da lahko zastopnik opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, vendar pa ni nikjer določena zakonska podlaga za kaznovanje zakonitega zastopnika poleg dolžnika - pravne osebe, zato je sodišče ravnalo arbitrarno. Zakoniti zastopnik dolžnika obenem kot pravni laik nikakor ni mogel vedeti, da bo sodišče vloge dolžnika obravnavalo kot nepopolne, ravno zato ker je splošno znano, da so vsi podatki o podjetjih javno dostopni vsem in dolžniku zato ni mogoče očitati, da je bil njegov namen zavlačevanje postopkov. Tudi sodišče je organ, ki ima dostop do vpogleda v poslovni register in vsak pravni laik lahko utemeljeno domneva, da bo sodišče v le-te vpogledalo. Sklicujeta se na 108. člena ZPP, 16.a člen ZIZ ter na določbe Uredbe o pridobivanju in posredovanju podatkov med organi javne uprave za potrebe upravnih postopkov, ki v 3. členu določa, da podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, potrebne za odločanje v upravnih in drugih javnopravnih stvareh, pridobiva organ, ki vodi postopek, in 22. člen Zakona o poslovnem registru Slovenije, ki ureja vpogled v javne podatke posameznih enot poslovnega registra. Glede na dejstvo, da je dolžnik pravna oseba, in glede na to, da je z vlogo z dne 19. 12. 2011, dopolnjeno dne 12. 3. 2012, dovolil in predlagal vpogled v AJPES, je sodišče dolžno skladno s citirano zakonsko določbo samo pridobiti podatke iz Poslovnega registra Slovenije (PRS). Krivda je zato izključno na strani sodišča, ki ni postopalo skladno z navedenimi predpisi, v ravnanju dolžnika pa niso v ničemer izpolnjeni ne objektivni ne subjektivni elementi očitnega namena zavlačevanja postopka z zlorabo instituta oprostitve plačila sodne takse v skladu z 11. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik ni z ničemer izkazal namena zavlačevanja izvršilnega postopka. Drugo točko izreka izpodbijanega sklepa izpodbijata s ponovnim sklicevanjem na določbe Uredbe in Zakona o Poslovnem registru Slovenije. Prosita za oprostitev plačila sodnih taks. V ločeni pritožbi dolžnika zoper drugo točko izreka izpodbijanega sklepa dolžnik zavrnitvi njegovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks nasprotuje z identičnim sklicevanjem na določbe 108. člena ZPP, 16.a člena ZIZ ter na določbe Uredbe in Zakona o Poslovnem registru in izpostavlja dolžnost sodišča, da samo pridobi podatke iz PRS. Ponovno prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

5Pritožba dolžnika z dne 19. 12. 2011 (list. št. 93 spisa) zoper sklep z dne 15. 11. 2011 v zvezi s popravnim sklepom z dne 22. 11. 2011 je utemeljena, pritožba dolžnika z dne 23. 8. 2012 zoper sklep z dne 15. 11. 2011 v zvezi s popravnim sklepom z dne 22. 11. 2011 pa je prepozna. Pritožba dolžnika z dne 10. 11. 2011 zoper sklep z dne 14. 10. 2011, pritožba dolžnika z dne 19. 12. 2011 zoper sklep z dne 22. 11. 2011 in pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 11. 7. 2012 niso utemeljene.

6Pritožba dolžnikovega zakonitega zastopnika A. A. zoper prvo točko sklepa z dne 11. 7. 2012 ni utemeljena, zoper drugo točko tega sklepa pa ni dovoljena.

7Pritožbeno sodišče je izpodbijane sklepe preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

8Dolžniku pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da se skladno s četrtim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) med drugim v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, ter o ugovoru zoper plačilni nalog iz 34. oziroma 34.a člena ZST-1 taksa ne plača. V teh postopkih gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti določene stroške postopka, zato je primerno, da so takse oprosti. Ker torej plačilo sodne takse v teh primerih ni procesna predpostavka za dopustnost pritožbe, je odločanje o pritožbah v teh postopkih dovoljeno brez predhodne odločitve o strankinem predlogu za taksno oprostitev.

9Ker je za dopustnost obravnavanja pritožbe zoper sklep z dne 14. 10. 2011 potrebna predhodna presoja sicer kronološko kasnejših pritožb zoper sklep z dne 15. 11. 2011 in popravni sklep z dne 22. 11. 2011, je pritožbeno sodišče najprej obravnavalo dolžnikovo pritožbo z dne 19. 12. 2011.

Glede pritožbe dolžnika z dne 19. 12. 2011 zoper sklep z dne 15. 11. 2011 v zvezi s popravnim sklepom z dne 22. 11. 2011 (I. točka izreka tega sklepa)

10S sklepom z dne 15. 11. 2011 v zvezi s popravnim sklepom z dne 22. 11. 2011 je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo dolžnika z dne 10. 11. 2011. To pritožbo je dolžnik vložil zoper sklep z dne 14. 10. 2011, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov ugovor zoper plačilni nalog.

11Dolžnik je v pritožbi z dne 19. 12. 2011 predlagal razveljavitev popravnega sklepa z dne 22. 11. 2011 iz razloga, ker mu sklep z dne 15. 11. 2011, na katerega se popravni sklep nanaša, ni bil vročen in zato popravku ne more vsebinsko oporekati. S tem dolžnik smiselno uveljavlja, da mu je bila z opustitvijo vročitve odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Navedenemu pritožbenemu očitku ni mogoče slediti. Iz podatkov v spisu (vročilnica na list. št. 88 spisa) namreč izhaja, da je bil sklep z dne 15. 11. 2011 vročen dolžniku z nadomestno vročitvijo (tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dne 17. 11. 2011 mu je bilo v hišnem predalčniku na njegovem poslovnem naslovu X, puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker dolžnik pisanja v tem roku ni dvignil, se vročitev skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ s potekom tega roka, v obravnavanem primeru dne 2. 12. 2011, šteje za opravljeno. Drži sicer, da po preteku tega roka zaradi onemogočenega dostopa do hišnega predalčnika sklep sam dolžniku ni bil puščen v hišnem predalčniku, temveč je bil vrnjen sodišču (vročilnica na list. št 88 spisa, dopis Pošte Slovenije sodišču na list. št. 128 spisa), vendar pa to na pravilnost vročitve ne vpliva. Obveznost vročevalca, da sodno pisanje pusti v naslovnikovem hišnem predalčniku, je namreč namenjena zgolj temu, da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub navedenemu načinu vročitve (t.i. fikcija vročitve) res seznanil s pisanjem.(1) Ne glede na datum, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku, kot tudi če do tega zaradi dejanskih ovir sploh ne pride, kot se je to zgodilo v obravnavanem primeru, se šteje vročitev za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka.

13Drugih trditev v zvezi s popravnim sklepom z dne 22. 11. 2011 dolžnik v svoji pritožbi ni podal, zato je le-ta v celoti neutemeljena, in ker pritožbeno sodišče obenem tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14V pritožbi zoper sklep z dne 15. 11. 2011 v zvezi s popravnim sklepom z dne 22. 11. 2011 pa dolžnik utemeljeno uveljavlja, da Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) pravice do pritožbe ne omejuje in da pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog ni izrecno izključena. Novela ZST-1A (Uradni list RS, št. 97/2010), ki jo je glede na njeno končno določbo (prvi odstavek 43. člena) treba uporabiti v konkretnem primeru, sicer možnosti pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog ni izrecno predvidela, vendar pa te pritožbe tudi ni izrecno izključila kot nedovoljene. Upoštevajoč ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in novo določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 (dodano z novelo ZST-1A), ki v primeru pravnih praznin v ZST-1 odkazuje na smiselno uporabo določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, pritožbeno sodišče meni, da je pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog v primerih, ko je treba uporabiti določbe novele ZST-1A, dovoljena. Ker se vprašanje dovoljenosti konkretne pritožbe pojavlja v zvezi s taksno obveznostjo, ki je nastala v izvršilnem postopku, je namreč treba glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 uporabiti določbe ZIZ, ta pa v prvem odstavku 9. člena načeloma dovoljuje pritožbo zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji, in pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog ne izključuje.

15Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 15. 11. 2011 v zvezi s popravnim sklepom z dne 22. 11. 2011 ugodilo, ta sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ter v nadaljevanju vsebinsko obravnavalo dolžnikovo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi njegovega ugovora zoper plačilni nalog z dne 14. 10. 2011.

Glede dolžnikove pritožbe z dne 10. 11. 2011 zoper sklep z dne 14. 10. 2011 (II. točka izreka tega sklepa)

16Dolžnik sklep z dne 14. 10. 2011 o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog prvenstveno izpodbija zato, ker naj se ga ne bi dalo preizkusiti, saj ni jasno, za kateri ugovor v zvezi s katerim sklepom gre. Tak pritožbeni očitek ni utemeljen. V izreku izpodbijanega sklepa je izrecno navedeno, da se zavrne ugovor dolžnika z dne 14. 9. 2011 zoper plačilni nalog z dne 9. 8. 2011, v obrazložitvi sklepa pa je sodišče prve stopnje podrobno pojasnilo tako nastanek dolžnikove taksne obveznosti kot tudi razloge za pravilnost in zakonitost izpodbijanega plačilnega naloga in potek postopka, ki je pripeljal do izdaje plačilnega naloga. Očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zato ni podana.

17Prav tako je neutemeljena pritožbena trditev, da je bil izpodbijani sklep preuranjen, saj naj bi sodišče prve stopnje tako plačilni nalog kot sklep o ugovoru zoper plačilni nalog izdalo še preden je bilo odločeno o dolžnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za ugovor. Kot je bilo že pojasnjeno (glej 8. točko obrazložitve tega sklepa) in kot se je pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, se namreč v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks takse ne plačujejo (četrti odstavek 10. člena ZST-1).

18Dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse je bil pravnomočno zavrnjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Ip 1111/2011, z dne 15. 6. 2011. Dolžnik je bil zato dolžan takso za ugovor zoper sklep o izvršbi plačati, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ga je s plačilnim nalogom z dne 9. 8. 2011 pozvalo k plačilu te takse. Ker je tudi po presoji pritožbenega sodišča odmera sodne takse materialnopravno pravilna in skladna z določbami ZST-1, kršitve pa niso podane (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je prav tako pravilen in zakonit tudi izpodbijani sklep z dne 14. 10. 2011.

19Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede pritožbe dolžnika z dne 23. 8. 2012 zoper sklep z dne 15. 11. 2011 v zvezi s popravnim sklepom z dne 22. 11. 2011 (III. točka izreka tega sklepa)

20Sodišče prve stopnje je sklep o zavrženju dolžnikove pritožbe – sklep z dne 15. 11. 2011 in popravni sklep z dne 22. 11. 2011 dne 31. 7. 2012 dolžniku ponovno vročalo (vročilnica na list. št. 132 spisa), dolžnik pa je dne 23. 8. 2012 zoper oba vložil pritožbo.

21Dolžnikova pritožba je prepozna. Skladno s tretjim odstavkom 9. člena ZIZ mora stranka vložiti pritožbo v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če zakon ne določa drugače. Kot je bilo ugotovljeno (glej 12. točko obrazložitve tega sklepa), je bila pravilna že prva vročitev sklepa z dne 15. 11. 2011 (z nadomestno vročitvijo dne 2. 12. 2011) in popravnega sklepa (z nadomestno vročitvijo dne 9. 12. 2011 – vročilnica na list. št. 90 spisa). Pritožbeni rok se je glede na vse že navedeno za oba sklepa iztekel v ponedeljek 19. 12. 2011 (primerjaj četrti odstavek 111. člena in 328. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožba, poslana sodišču priporočeno po pošti dne 23. 8. 2012, pa je vložena po izteku pritožbenega roka in zato prepozna. Ob pravilnem prvotnem vročanju bi dopuščanje ponovnega vročanja in omogočanje dolžniku, da v dodatnem roku vloži pritožbo, pomenilo neenako obravnavanje strank in s tem kršitev načela kontradiktornosti, česar pa ni mogoče dopustiti.

22Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika z dne 23. 8. 2012 kot prepozno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

23Ob tem pritožbeno sodišče dolžniku še pojasnjuje, da je, kot je razvidno iz predhodnih točk obrazložitve tega sklepa, njegovo v pritožbenem roku vloženo pritožbo z dne 19. 12. 2011 zoper izpodbijana sklepa z dne 15. 11. 2011 in 22. 11. 2012 že obravnavalo in ji tudi ugodilo (I. točka izreka tega sklepa), zato tudi sicer zase boljše rešitve s to pritožbo z dne 23. 8. 2012 ne bi mogel doseči.

Glede pritožb dolžnika in njegovega zakonitega zastopnika zoper sklep z dne 11. 7. 2012 (IV. In V. točka izreka tega sklepa)

Glede denarne kazni (1. točka izreka izpodbijanega sklepa)

24Zoper 1. točko izreka sklepa z dne 11. 7. 2012, v kateri je sodišče prve stopnje vsakega izmed njiju denarno kaznovalo z denarno kaznijo 300,00 EUR, sta dolžnik in njegov zakoniti zastopnik vložila skupno pritožbo, zato jo je pritožbeno sodišče tudi skupno obravnavalo. Bistveni pritožbeni očitek je, da sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za to, da je poleg pravne osebe – dolžnika kaznovalo tudi njegovega zakonitega zastopnika.

25Pravno podlago za izrek denarne kazni, na katero se je v obravnavanem primeru oprlo tudi sodišče prve stopnje, predstavljajo določbe 11. člena ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku. Le-ta v drugem odstavku določa, da če stranke, intervenienti, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo ali poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene s tem zakonom. Tretji odstavek 11. člena ZPP omejuje denarno kazen ob zlorabi pravic do zneska 1.300,00 EUR, četrti odstavek pa določa, da se denarna kazen izreče s sklepom, in opredeljuje rok za njeno plačilo.

26Določba drugega odstavka 11. člena ZPP denarnega kaznovanja ne omejuje alternativno bodisi na stranko bodisi na osebo, ki nastopa na njeni strani, kar je mogoče sklepati že z jezikovno razlago te določbe, glede na to, kako opredeljuje, komu vse in v katerih primerih lahko sodišče izreče denarno kazen. Tak namen tudi ni razviden iz volje zakonodajalca.(2) Bistveni pogoj za izrek denarne kazni je obstoj zlorabe pravice z namenom škodovati drugemu, in tistega, ki svoje pravice zlorablja, sme po presoji pritožbenega sodišča izvršilno sodišče tudi kaznovati – naj bo to stranka sama, njen zakoniti zastopnik ali oba hkrati. V prid temu stališču govori tudi dejstvo, da je treba v izvršbi določbe ZPP uporabljati smiselno, v duhu določb ZIZ in ob upoštevanju specifičnih značilnosti izvršilnega postopka, ki se po svoji naravi v marsičem, zlasti pa po poudarjenem načelu hitrosti (primerjaj prvi odstavek 11. člena ZIZ) razlikuje od pravdnega postopka. ZIZ v 33. členu ureja primere denarnega kaznovanja dolžnika,(3) ki ravna tako, da otežuje oziroma onemogoča izvršbo. Določba je bila uvrščena v ZIZ prav zaradi procesne nediscipline izvršilnih dolžnikov, ki povzroča dolgotrajnost in neučinkovitost izvršilnih postopkov,(4) slednje pa izničuje osnovni smoter izvršbe, ki je v hitrem in učinkovitem poplačilu upnika. Z novelo ZIZ-H (Uradni list RS, št. 51/2010) je bil 33. člen ZIZ o denarnem kaznovanju dopolnjen z določbo njegovega sedanjega tretjega odstavka, ki določa, da v primeru, če sodišče denarno kaznuje dolžnika, ki je pravna oseba, hkrati izreče denarno kazen v višini do 5.000,00 EUR tudi odgovorni osebi pravne osebe. V obrazložitvi predloga je predlagatelj pojasnil, da se določbo uvaja zato, ker pravne osebe izražajo voljo prek odgovornih oseb, s pravno podlago za izrek denarne kazni odgovorni osebi pravne osebe pa se poudarja resnost instituta denarne kazni.(5) Glede na navedeno in ob upoštevanju, da se učinkovitost in uspešnost izvršilnega postopka zagotavlja tudi s smiselno uporabo določbe 11. člena ZPP, ki omogoča izrek denarne kazni tudi v primerih, ki jih 33. člen izrecno ne določa,(6) je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje imelo zadostno pravno podlago, da je denarno kazen na podlagi 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izreklo tako dolžniku kot njegovemu zakonitemu zastopniku.

27Pogoj za obstoj zlorabe je obstoj pravice,(7) zato je lahko za zlorabo kaznovan le tisti, ki je imetnik določene procesne pravice. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje izrek denarne kazni dolžniku oprlo na zlorabo instituta oprostitve plačila sodne takse. V obrazložitvi je navedlo, da dolžnik ponavlja vzorec, ki preprečuje odločanje o glavni stvari v postopku, in sicer z vlaganjem nepopolnih predlogov po taksni oprostitvi, s tem pa zavlačuje izvršilni postopek. Po vpogledu v spis se pritožbeno sodišče pridružuje prvostopenjskemu stališču, da je v tem primeru podan dejanski stan zlorabe pravice. ZST-1 v tretjem odstavku 11. člena sodišču omogoča, da oprosti stranko – pravno osebo plačila sodnih taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, oziroma ji odloži plačilo taks ali omogoči obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj ali v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Možnost oprostitve stroškov postopka, vključno z oprostitvijo plačila sodnih taks služi učinkovitemu izvrševanju ustavne pravice do sodnega varstva, vendar pa mora stranka to svojo pravico izvrševati obzirno in z zadostno mero procesne skrbnosti. Dolžnik je bil na pravilen način izpolnjevanja obrazca za oprostitev plačila sodnih taks opozorjen že s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Ip 1111/2011, z dne 15. 6. 2011, zato se pritožbeno sodišče do navedb o dolžnosti sodišča do vpogleda v evidence ponovno ne opredeljuje. Kljub navedenemu opozorilu je dolžnik dne 12. 3. 2012 svoj predlog za oprostitev plačila sodne takse v zvezi s pritožbo z dne 19. 12. 2011 (list. št. 99 spisa) ponovno vložil nepravilno izpolnjen, kar je vodilo v zavrnitev njegovega predloga s tem izpodbijanim sklepom z dne 11. 7. 2012 (2. točka izreka), izpolnitev procesnih predpostavk za obravnavo njegove pritožbe pa odložena za več kot eno leto. Pritožbeno sodišče zato ne dvomi, da dolžnik z vlaganjem nepopolnih predlogov za oprostitev plačila sodnih taks zlorablja svojo procesno pravico do taksne oprostitve do te mere, da nesorazmerno posega v upnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva in v samo bistvo učinkovitega izvršilnega postopka. Ob takem dejanskem stanju dolžnikova krivda ni osrednji kriterij presoje, temveč sestavni del dejanskega stanu zlorabe,(8) in za izpolnitev subjektivnega kriterija – namena zavlačevanja postopka – zadošča ugotovitev, da dolžnik ni ravnal z zadostno mero procesne skrbnosti. Pritožba dolžnika zoper 1. točko sklepa z dne 11. 7. 2012 je zato v celoti neutemeljena.

28Glede zakonitega zastopnika je sodišče prve stopnje izrek denarne kazni oprlo na to, da lahko dolžnik svojo pravno poslovno voljo izraža zgolj prek njega. Zakoniti zastopnik ima skladno z določbo prvega odstavka 79. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravico v postopku v imenu stranke opravljati vsa pravdna dejanja in je torej on tisti, ki je za stranko upravičen vložiti tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. Glede na opozorila o pravilnem načinu izpolnitve predloga za oprostitev plačila sodne takse (kot je bilo obrazloženo v 27. točki obrazložitve tega sklepa) in ob že obrazloženi pravni podlagi (26. točka obrazložitve tega sklepa) je odločitev sodišča prve stopnje o denarnem kaznovanju dolžnikovega zakonitega zastopnika pravilna. Z vlaganjem nepopolnih predlogov za taksno oprostitev v imenu dolžnika je zakoniti zastopnik po presoji pritožbenega sodišča zlorabil svoje procesne pravice po 79. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in s tem posegel v načelo hitrosti izvršilnega postopka in pravico upnika do učinkovitega sodnega varstva njegovih pravic. Pritožba zakonitega zastopnika zoper 1. točko sklepa z dne 11. 7. 2012 je zato v celoti neutemeljena.

29Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbi dolžnika in njegovega zakonitega zastopnika zoper 1. točko izreka zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede zavrnitve predloga dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks (2. točka izreka izpodbijanega sklepa)

30Zoper 2. točko izreka z dne 11. 7. 2012 sta dolžnik in zakoniti zastopnik vložila skupno pritožbo, dolžnik pa je istega dne vložil še ločeno (enako) pritožbo.

31Predpostavka dopustnosti pritožbe je med drugim to, da jo je vložila oseba, ki je imela to pravico (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V obravnavanem primeru se izpodbijana 2. točka izreka na dolžnikovega zakonitega zastopnika ne nanaša, saj odločitev o zavrnitvi dolžnikovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks na njegov pravni položaj v ničemer ne vpliva. Glede na navedeno je treba pritožbo dolžnikovega zakonitega zastopnika kot nedovoljeno zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

32Pritožbi dolžnika pa nista utemeljeni. Iz obrazložitve izpodbijane 2. točke izreka izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 19. 12. 2011 zavrnilo, ker dolžnik ni zadostil trditvenemu bremenu (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V pritožbah dolžnik to odločitev izpodbija s trditvijo, da je v predlogu za taksno oprostitev izrecno predlagal in dovolil vpogled v register AJPES, kar bi moralo sodišče storiti, in se prepričati, da bi bila dolžnikova dejavnost s plačilom sodne takse ogrožena, vendar temu ni mogoče slediti. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, predvsem pa je bilo to pojasnjeno dolžniku tudi že s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Ip 1111/2011 z dne 15. 6. 2011, je stranka tista, ki mora v predlogu navesti dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja upravičenost do taksne oprostitve. Šele ko so določene trditve podane (npr. opredelitev dolgov dolžnika ali slabega bilančnega stanja), lahko sodišče na podlagi določbe četrtega odstavka 12. člena ZST-1 po uradni dolžnosti preveri podatke o premoženjskem stanju prosilca, v kolikor dvomi v njihovo resničnost. V kolikor pa stranka trditev sploh ne poda, kot je ravnal dolžnik v obravnavanem primeru, je treba tak predlog kot neutemeljen zavrniti. Pritožbeno sodišče se zato do pritožbenih navedb v zvezi s pravno podlago za uradno pridobivanje podatkov kot nerelevantnih posebej ne opredeljuje.

33Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika tudi zoper 2. točko izreka sklepa z dne 11. 7. 2012 zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje tudi v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

34V pojasnilo dolžniku pritožbeno sodišče na koncu še dodaja, da je bilo s tem sklepom (IV. točka izreka) pravnomočno odločeno o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 19. 12. 2011 (list. št. 99 spisa) zoper sklep z dne 22. 11. 2011 (list. št. 80 spisa), da se njegov ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen, zato bo moral sodno takso za pritožbo plačati, v kolikor vztraja pri tem, da jo pritožbeno sodišče obravnava.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Tako tudi Galič, A., v Ude. L., in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, GV Založba Ljubljana, 2010, str. 122.

(2) Glej, Poročevalec Državnega zbora, št. 11/1998 z dne 28, januar 1998, str. 56, kjer je iz obrazložitve k drugemu odstavku 10. člena, ki vsebinsko ustreza sedanji določbi 2. odstavka 11. člena, izhaja le to, da je ukrep denarnega kaznovanja namenjen zagotovitvi procesne discipline strank.

(3) Kaznovanju upnika je namenjena zgolj določba devetega odstavka 33. člena ZIZ.

(4) Glej, Poročevalec Državnega zbora, št. 45/1997 z dne 25. september 1997, str. 43.

(5) Glej, Poročevalec Državnega zbora, št. 78/2010 z dne 4. 6. 2010, str. 41.

(6) Tako tudi Jenull, H., v Galič, A. in drugi, Zakon o izvršbi in zavarovanju (vključno z novelo ZIZ-A), GV Založba, Ljubljana, 2002, str. 108.

(7) Primerjaj, Varanelli, L., „Zloraba procesnih pravic“, Pravna praksa, št. 8, letnik 2009, GV Založba, Ljubljana, 2009.

(8) Primerjaj, Zobec, J., „Zloraba procesnih pravic“, Podjetje in delo, št. 7, letnik 2009, GV Založba, d.o.o., Ljubljana, 2009.