16.a člen ZIZ

Kot potrebne je mogoče šteti poizvedbe glede dolžničinega lastništva motornih vozil, saj je upnik, ki je sicer predlagal izvršbo na vse premičnine dolžnice, kot primarni predmet, ki naj se zarubi, izrecno predlagal dolžničino osebno vozilo, čemur je sodišče v sklepu o izvršbi tudi sledilo. Kot potrebne za izvršbo je treba šteti tudi poizvedbe o dolžničini EMŠO oziroma davčni številki. V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 40. člena ZIZ morajo biti v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova navedeni: upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, torej osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka. Ker iz izvršilnega naslova ni razviden niti datum rojstva dolžnice niti njen EMŠO oziroma davčna številka, je bila pridobitev tega podatka potrebna za obravnavni izvršilni postopek, saj brez tega podatka upnik ne bi mogel vložiti popolnega predloga za izvršbo.

Sodišče prve stopnje je po prejeti dopolnitvi predloga za izvršbo pravilno zavrglo predlog za izvršbo z navedbo, da upnik predloga v roku ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo, saj je poslal vlogo, v kateri je navedel podatke o dolžnici, na podlagi katerih sodišče dolžnice ni moglo nedvoumno identificirati, saj EMŠO, davčna številka in rojstni datum, kot jih je upnik navedel v dopolnitvi predloga, ne pripadajo dolžnici, kot jo je navedel upnik. Upnik je namreč v dopolnitvi (popravi) predloga za izvršbo navedel drug priimek dolžnice, vendar pa je tako popravljena navedba priimka dolžnice ostala nepravilna oziroma sodišče dolžnice na podlagi elektronsko dosegljivih evidenc ni moglo nedvoumno identificirati.

Ker upnik v roku, ki mu ga je določilo sodišče v sklepu, s katerim ga je pozvalo naj skladno z določbami prvega odstavka 16.a člena ZIZ ter prvega in drugega odstavka 41. člena ZIZ dopolni oziroma popravi predlog za dovolitev izvršbe, le-tega ni ustrezno dopolnil, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je upnikov predlog za izvršbo nepopoln, ker sodišče dolžnice ni moglo nedvoumno identificirati.

V konkretnem primeru je bila napaka upnika zgolj v tem, da je pri zapisu dolžničinega priimka uporabil šumnike. Zapisal ga je kot "...ževič" namesto (pravilno) "...zevic". Gre za relativno manjšo pomanjkljivost, pri čemer so bili vsi ostali podatki, ki jih je navedel (EMŠO, davčna številka, datum rojstva in naslov dolžničinega bivališča v tujini), pravilni.

Upoštevajoč, da je bila upnikova dolžnost po pozivnim sklepu sodišča prve stopnje v dopolnitvi predloga za izvršbo navesti pravilne identifikacijske podatke dolžnika in dejstvo, da je bil upnik opozorjen na pravne posledice, če predloga ne bo ustrezno dopolnil, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Res se je pri zapisu dolžnikovega priimka upniku lahko pripetila napaka in da je navedena napaka lahko tudi posledica tega, da ga dolžnik ni opozoril na črkovanje svojega imena. Vendar je sodišče prve stopnje upnika v pozivnem sklepu izrecno opozorilo na neujemanje dolžnikovega priimka s podanim rojstnim datumom in EMŠO. Tako bi ob zadostni skrbnosti napačno črkovanje dolžnikovega priimka moral zaznati, pravilna navedba dolžnikovega priimka v pritožbi pa je prepozna.

V predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova mora biti med drugim navedeno tudi prebivališče dolžnika kot to določa prvi odstavek 40. člena ZIZ v zvezi s 1. točko prvega odstavka 16.a člena ZIZ.

Ker v spisu ni izpiskov iz uradnih evidenc, v katere je sodišče prve stopnje vpogledalo, niti ni o tem nobenih uradnih zaznamkov in ker iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, kateri podatki o dolžnici se ne ujemajo, prav tako pa to ni razvidno iz sklepa z dne 2. 10. 2020, s katerim je sodišče upnika pozvalo na dopolnitev, pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa zaključuje, da odločitve zaradi pomanjkljivih razlogov o odločilnih dejstvih ni mogoče preizkusiti.

Zadostuje, da upnik navede enega od povezovalnih znakov, na podlagi katerega je mogoče dolžnika nedvoumno identificirati. Dolžnika z navedbo pravilnega EMŠO, naslova bivališča in imena ter priimka je kljub temu, da datum rojstva dolžnika v dopolnitvi predloga za izvršbo ni bil popravljen, mogoče nedvoumno identificirati. Na takšen način je tudi pritožbeno sodišče v vpogledom v CRP ob navedbi EMŠO dolžnika lahko nedvoumno identificiralo. Krivda za napačno oznako rojstnega datuma dolžnika tako v predlogu za izvršbo, kot v njegovi dopolnitvi, je na strani upnika in zato sam krije svoje priglašene stroške pritožbenega postopka v višini sodne takse za pritožbo, saj ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za izvršilni postopek in bi jih povzročil dolžnik.

Protispisnost je napaka tehnične narave. Podana je takrat, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.

Na pozivni sklep, v katerem je sodišče upnika pozvalo k predložitvi pravilnega naslova dolžnika oziroma k podaji predloga za postavitev začasnega zastopnika, se upnik ni odzval in tudi v pritožbi ne trdi, da bi predlog ustrezno popravil oziroma dopolnil. Predlog je tako ostal nepopoln, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo in razveljavilo izdani sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja. Izvršba je bila dovoljena na podlagi verodostojne listine in je sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku naložilo, da v 8 dneh po vročitvi sklepa poravna v predlogu navedeno terjatev, in hkrati tudi že dovolilo predlagano izvršbo. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listne je postal pravnomočen in izvršljiv, odločitev o naložitvi plačila terjatve je s tem pridobila kvaliteto izvršilnega naslova, v njem vsebovana terjatev pa naravo judikatne terjatve, za katero velja desetletni zastaralni rok. Občasne terjatve, ki izvirajo iz takega izvršilnega naslova in zapadejo v bodoče, pa zastarajo v roku treh let od zapadlosti. Zastaralni roki začnejo sicer teči naslednji dan po pravnomočnosti odločbe, vendar pa se za terjatve v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine to prav

Glede na to, da je sodišče s prvim popravnim sklepom navedlo matični številki pravdnih strank, ne more biti nobenega dvoma na kateri pravni osebi se sodba nanaša. Z matično številko je oseba nedvoumno identificirana tudi v izvršbi.

Po drugem odstavku 35. člena ZIZ je v primeru, če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Iz določila tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa še izhaja, da sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje ob vložitvi predloga, ostane pristojno tudi vnaprej in to tudi, če se kasneje spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča. Okrajno sodišče v Grosupljem utemeljeno opozarja na to, da podatek o dolžnikovem naslovu ni podatek, ki bi bil sodišču znan, zato je potrebno upoštevati tisti podatek o dolžnikovem naslovu, kot ga je navedel upnik v predlogu za izvršbo, ta pa je na območju Okrajnega sodišča v Kočevju. Sama navedba napačnega kraja v predlogu za izvršbo (navedeno je Kočevje, po dopolnitvi predloga za izvršbo pa Grosuplje) pa ne vodi do zaključka o nerazumljivosti vloge, saj za popolnost predloga zadošča naved

Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti dolžniku. Glede na vsebino navedene izjave o odstopu od pogodbe je po oceni pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče nepravilno ocenilo, da je upnik z navedeno listino dokazal zapadlost terjatve v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ. Navedena (odstopna) izjava namreč ne vsebuje navedbe o tem, da je terjatev zapadla, ne navedbe dneva zapadlosti, niti ni na podlagi njene vsebine dan zapadlosti določljiv.

Če zapuščinsko sodišče določi začasnega skrbnika zapuščine, lahko ta v izvršilnem postopku nastopa v imenu neznanih dedičev kot njihov zakoniti zastopnik. V takšnem primeru se torej izvršba opravlja na zapuščino pokojnega dolžnika. Na premoženje dedičev pa se lahko izvršba opravi šele takrat, ko je jasno, kdo so (kar se ugotovi s sklepom o dedovanju) in po tem, ko je izdan sklep o spremembi dolžnika po 24. členu ZIZ.

Ker je upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navedel vse zahtevane podatke o dolžnici in tudi vse druge potrebne podatke za opravo izvršbe, nobeden od navedenih podatkov pa ni kazal na razmerje z mednarodnim elementom, sodišče ni imelo pravne podlage za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžnici iz predloga za izvršbo s podatki v CRP niti za opravo poizvedb o tem, ali v Republiki Sloveniji obstajajo viri za predlagana izvršilna sredstva.

Opravljanje bančnih storitev je javna služba, ki jo lahko opravljajo le točno določene pravne osebe po tem, ko dobijo dovoljenje Banke Slovenije. Kot izvajalec javne službe pa je zato tožeča stranka dolžna v primeru, kot je obravnavani, ko gre za odločanje o posredovanju osebnih podatkov, za katere je zaprosil uporabnik od upravljalca, postopati v skladu z določili ZUP, kar pomeni, da bi morala po tem, ko je prejela zahtevek tožeče stranke, o tem izdati akt v obliki odločbe z vsem predpisanimi sestavinami in ne odločiti zgolj z dopisom.

Ustrezna označitev pogodbenika v pogodbi ima enak pomen kot označitev stranke v civilnem sodnem postopku. Ta je zlasti v tem, da se odpravi dvom, s kom je nasprotna stranka v razmerju oziroma v postopku. Ustrezna identifikacija strank je enako pomembna z vidika varnosti pravnega prometa, kot tudi z vidika učinkovanja dejanj in odločitev v sodnem postopku. Če je zakonodajalec ocenil, da zadošča opisna opredelitev etažnih lastnikov (brez navedbe konkretnih osebnih imen) v pravnem prometu v zunanjem razmerju do tretjih oseb, toliko bolj zadošča enaka oznaka v notranjem razmerju med samimi etažnimi lastniki (v zvezi z vplačili v rezervni sklad), za katere že iz posebne narave etažne lastnine izhaja tesnejša povezanost.

Zgolj napaka v eni izmed črk imena ob siceršnjih ostalih pravilnih podatkih, tako o stalnem prebivališču kot tudi EMŠO in pravilnem priimku, ne sme predstavljati težave z nedvoumno identifikacijo dolžnika.

Po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP se pristojnost presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.

Podatek o dolžnikovem prebivališču ni podatek, ki bi bil sodišču znan, zato je odločilno prebivališče, kot ga je navedel upnik.