VSL sklep I Cp 4348/2009

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

:

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica ugovor udeleženca I., d.o.o. zavrnila in potrdila sklep Okrajnega sodišča v Kranju, Dn. št. 6559/2007-2 z dne 12.11.2007 ter odločila, da udeleženec sam krije stroške ugovornega postopka.

Zoper sklep je udeleženec I., d.o.o., vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka ter predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in dovoli izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, s stroškovno posledico. Navaja, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini možno izvesti tudi na podlagi nepravnomočnega sklepa o zavarovanju, nepravilen in nezakonit. Tako je zapisalo tudi pritožbeno sodišče v svoji odločbi z dne 28.5.2008. Sodišče prve stopnje takšnemu stališču v razlogih izpodbijanega sklepa nasprotuje, razlogovanje pa ni pravilno. Namen zavarovanja ni zgolj v absolutnem varstvu interesa upnikov, pač pa je potrebno tehtati interese vseh udeležencev, v skladu z načelom sorazmernosti. Udeleženka je lastnica sporne nepremičnine, upnik pa s sredstvom zavarovanja zgolj uveljavlja obligacijsko pravico, pravico inter partes, ki nima izključujočih učinkov. Ker gre za kolizijo dveh pravic, ki po svoji pravni naravi nista enakovredni in ker gre pri prisilni hipoteki za hud poseg v ustavno zagotovljeno lastninsko pravico, je zakonodajalec določil, da je za vknjižbo hipoteke potreben pravnomočen sklep o zavarovanju. Ostali razlogi sodišča prve stopnje so enaki kot v razveljavljenem sklepu z dne 20.3.2008, zato se udeleženka glede preostalih pritožbenih navedb, sklicuje na pritožbene navedbe v pritožbi zoper sklep z dne 20.3.2008.

Pritožba ni utemeljena.

Stališče sodišča prve stopnje, da je lahko podlaga za vknjižbo zastavne pravice v zemljiško knjigo nepravnomočen sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice (7. točka 1. odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1), je napačno. Sklicevanje sodišča prve stopnje na enako obravnavanje upnikov v postopkih izvršbe in postopkih zavarovanja, upoštevaje določbe 239., 46. in 9. člena ZIZ, ni pravilno. Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalni postopek (124. člen ZZK-1) – v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Odloča na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem določenim z zakonom (1. odstavek 29. člena ZZK-1). Vknjižba je glavni vpis, s katerim se doseže (v primeru izvedene pridobitve) oziroma izkaže (v primeru izvirne pridobitve), pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo (39. člen ZZK-1). V listini, ki je podlaga za vknjižbo, mora biti pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki je predmet vknjižbe, dokazan z gotovostjo (primerjaj uvodne določbe ZZK-1, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 60). Hipoteka (zastavna pravica na nepremičnini) nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (143. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ). V konkretnem primeru gre za nastanek prisilne hipoteke v postopku zavarovanja. Pravni temelj pridobitve te hipoteke je sklep (izvršilnega sodišča) o dovolitvi zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice (241. člen ZIZ). Kot rečeno, mora biti pravni temelj pridobitve pravice, ki je predmet vknjižbe, dokazan z gotovostjo. Ta gotovost pa je v konkretnem primeru lahko izkazana le s pravnomočnostjo sklepa o dovolitvi zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice. Da je temu tako, pove že splošno pravilo, da zastavna pravica na podlagi sodne odločbe nastane z njeno pravnomočnostjo, razen če zakon določa drugače (135. člen SPZ). Sodišče prve stopnje izjemo, ki jo vidi v določbah 46. in 9. člena ZIZ, napačno tolmači. Izjema, kjer zakon določa drugače, da torej zastavna pravica na podlagi sodne odločbe ne nastane že z njeno pravnomočnostjo, je določena v že izpostavljenem 143. členu SPZ, ki pravi, da zastavna pravica na nepremičnini, nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo, torej ne že na podlagi pravnomočne sodne odločbe, temveč šele z vpisom takšne, torej pravnomočne, odločbe v zemljiško knjigo. Kot je bilo že povedano v odločbi z dne 28.5.2008, je to razvidno tudi iz določbe 40. člena ZZK-1, pa tudi iz določbe 2. odstavka 46. člena ZZK-1, končno pa tudi iz določbe 49. člena ZZK-1, ki pove, da se predznamba dovoli, na podlagi odločb iz 3. do 8. točke 1. odstavka 40. člena ZZK-1 (torej tudi sklepa o dovolitvi zavarovanja za vknjižbo zastavne pravice), ki še niso postale pravnomočne (oziroma dokončne). Na podlagi nepravnomočnega sklepa o dovolitvi zavarovanja za vknjižbo zastavne pravice, se torej dovoli predznamba, na podlagi pravnomočnega sklepa, pa vknjižba hipoteke.

Določb ZZK-1 o zaznambi (nepravnomočnega) sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, ki ima za posledico pridobitev hipoteke, glede na povedano, ni mogoče smiselno uporabiti za vknjižbo hipoteke na podlagi sklepa o dovolitvi zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice. Določbe 86. do 88. člena in 90. člena, se nanašajo izključno na zaznambo izvršbe in na vknjižbo na njeni podlagi pridobljene hipoteke in jih ni mogoče širiti. Ne gre za zaznambo sklepa o zavarovanju, ki bi imela za posledico nastanek hipoteke. Nastanek prisilne hipoteke v postopku zavarovanja je urejen, kot je bilo že povedano, nobena smiselna uporaba določb o zaznambi izvršbe, zato ne pride v poštev.

Kljub temu je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu namreč ugotavlja, da je sklep o dovolitvi zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice, postal pravnomočen 15.10.2008. Odločitev o vknjižbi zastavne pravice, je torej kljub vsemu pravilna (49. člen, 52. člen, 55. člen v zvezi s 1. odstavkom 46. člena ZZK-1).

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo ter hkrati odredilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).

Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 35. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1).