49. člen ZZK-1

Tožba, s katero tožeča stranka zahteva, da tožena stranka z njo sklene prodajno pogodbo z izrecnim in brezpogojnim dovoljenjem za vknjižbo lastninske pravice, ni ustrezna podlaga za vpis predznambe lastninske pravice.

Predlogu za zaznambo spora mora biti priloženo tudi potrdilo o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek, kot to določa tretji odstavek 79. člena ZZK-1. Navedeno pomeni, da je tudi potrdilo o vloženi tožbi podlaga za vpis in mora biti priloženo k predlogu kot listina, ki se vključi v zbirko listin. Glede na določbo tretjega odstavka 158. člena ZZK-1, ki omogoča dopolnjevanje predloga v ugovornem postopku s predložitvijo listin, ki bi mu morale biti priložene že ob vložitvi, pri čemer gre lahko le za listine, na podlagi katerih bi bil vpis dovoljen, če bi bile že tedaj priložene, je sodišče pravilno štelo, da potrdila, ki ob vložitvi predloga še ni bilo niti izdano, v ugovornem postopku ni mogoče upoštevati.

Predznamba je vrsta glavnega vpisa, ki bi jo lahko predlagateljica uspešno predlagala, če v času vložitve predloga ne bi imela listine, ki bi bila primerna podlaga za nepogojni vpis pridobitve pravice, temveč eno od listin iz 49. člena ZZK-1. Predlagateljica po uspehu pred revizijskim sodiščem razpolaga s pravnomočno sodbo, ki tožencu nalaga, da ji (kot tožnici) v petnajstih dneh izstavi za zemljiškoknjižni vpis njene (so)lastninske pravice primerno listino. Gre za listino, ki je lahko podlaga za vknjižbo in ne za predznambo.

Predlagatelj je predkupni upravičenec. Lastnik nepremičnine mu je pisno ponudil nepremičnino v odkup in predlagatelj je ponudbo pisno v celoti sprejel, tako kot se je glasila. Izpolnil je tudi dodatni pogoj nakazila kupnine. Po določbi 21. člena v zvezi s 27. členom Obligacijskega zakonika bi to lahko pomenilo, da je bila pogodba (zavezovalni pravni posel) sklenjena. Položaj bi torej po svojih značilnostih ustrezal položaju, ko ima kupec v rokah zasebno listino ali notarski zapis prodajne pogodbe, ki pa ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila. Sodišče prve stopnje bi zato moralo določbo 2. točke prvega odstavka 49. člena ZZK-1 uporabiti smiselno in presojati, ali predložene listine po določbah OZ izkazujejo sklenitev zavezovalnega posla. Če bo ugotovilo, da to drži, bo moralo predznambo dovoliti že na podlagi teh listin.

Če se torej predlaga vpis pravice v zemljiško knjigo na podlagi notarskega zapisa, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo za tak vpis, je glede zgoraj povzete zakonske določbe ZKK-1 primerna listina za vpis te pravice le tisti odpravek notarskega zapisa, ki je sestavljen za vpis v zemljiško knjigo.

Ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, velja, da je kupoprodajna pogodba (v smislu zavezovalnega pravnega posla) sklenjena, in sicer pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. V zemljiškoknjižni sodni praksi je zato sprejeto stališče, da odločba o odobritvi pravnega posla v primeru predznambe lastninske pravice smiselno nadomešča listino o tem zavezovalnem pravnem poslu, torej listino, ki je kot podlaga za vpis predznambe navedena v 2. točki prvega odstavka 49. člena ZZK-1.

V pogodbi o dosmrtnem preživljanju preživljanec izpolni svojo obveznost pri prenosu nepremičnin tako, da izstavi dovoljenje za vpis lastninske pravice preživljalca na nepremičninah v zemljiško knjigo s preživljančevo smrtjo. Vknjižba lastninske pravice je torej odložena do smrti preživljanca, ki je bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo in do nastopa tega dejstva ni mogoče izkazati pravnega temelja pridobitve pravice. Nanj tudi ni mogoče vezati rok dveh mesecev za opravičitev predznambe s predložitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, kot določeno v drugem odstavku 53. člena ZZK-1 in 2. točki drugega odstavka 52. člena ZZK-1. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni primerljiva z zasebnimi listinami iz 2. točke drugega prvega odstavka 49. člena ZZK-1, pri katerih je mogoče v zakonsko določenih rokih opravičiti predznambo z ustrezno listino.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pogodba obligacijskega prava, s katero se preživljanec v zameno za dosmrtno preživljanje zaveže preživljalcu, da bo nanj prenesel vse svoje premoženje s trenutkom svoje smrti (prvi odstavek 557. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Preživljanec izpolni svojo obveznost pri prenosu nepremičnin tako, da izstavi dovoljenje za vpis lastninske pravice preživljalca na nepremičninah v zemljiško knjigo s preživljančevo smrtjo. Vknjižba lastninske pravice je torej odložena do smrti preživljanca, ki je bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo in do nastopa tega dejstva ni mogoče izkazati pravnega temelja pridobitve pravice. Na to bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo, tudi ni mogoče vezati rok dveh mesecev za opravičitev predznambe v zemljiško knjigo s predložitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, kot določeno v drugem odstavku 53. člena ZZK-1 in 2. točki drugega odstavka 52. člena ZZK-1. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni primerljiva z zasebnimi listinami iz 2. točke drugega prvega odstavka 49. člena ZZK-1, pri katerih je mogoče v zakonsko določenih rokih opravičiti

Ne glede na to, da odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla ni listina po prvi točki, prav tako pa tudi ne listina po po 2., 3. ali 4. točki prvega odstavka 49. člena ZZK-1, smiselno v primeru predznambe lastninske pravice nadomešča listino o pravnem poslu. V nasprotnem primeru kupec nepremičnine, ki je kmetijsko zemljišče, kljub sklenjenemu zavezovalnemu pravnem poslu, ne bi mogel zavarovati vrstnega reda pridobitve lastninske pravice.

Soglasje (dovoljenje ali odobritev) pristojnega organa socialnega skrbstva za sklenitev prodajne pogodbe ni pogoj za predznambo lastninske pravice.

Drži, da je bil z odločbo upravne enote pravni posel, sklenjen dne 11.11.2019 s predlagateljevim (kupčevim) sprejemom ponudbe nasprotne udeleženke (prodajalke) odobren le v delu parcele, ki je kmetijsko zemljišče. Pritožba pa spregleda, da je bil pravni posel sklenjen za celotno parcelo (pogoj za nakup je bil tudi nakup stavbnega dela parcele), predlog za njegovo odobritev glede preostalega (stavbnega) dela pa zavržen zgolj zaradi nepristojnosti odločanja upravne enote za stavbna zemljišča. Z odobritvijo sklenjenega pravnega posla za kmetijski del, se je izpolnil odložni pogoj, zato so nastopili pogoji za predznambo lastninske pravice na celotni nepremičnini. Stališče, ki ga ponuja pritožba, je preozko in je v nasprotju z namenom predznambe, ki je v zagotavljanju vrstnega reda pridobitve stvarne pravice, glede katere je predznamba predlagana. Kupcu bi onemogočalo zavarovanje vrstnega reda pridobitve pravice v primeru, ko je predmet nakupa nepremičnina, ki je v enem delu kmetijsko zemljišče in se nakup veže na istočasen nakup preostalega dela zemljišča iste nepremičnine, ki je stavbno zemljišče.

Zakon ne določa, da mora zemljiškoknjižno sodišče v sklepu o dovolitvi vpisa navesti rok za opravičitev zaznambe. Določba tretjega odstavka 53. člena ZZK-1 je jasna, določa, da se zadnji dan roka iz prejšnjega odstvak vpiše pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo.

Listine, ki sta jih predlagatelja priložila zemljiškoknjižnemu predlogu za predznambo pridobitve lastninske pravice, ne predstavljajo listine iz 49. člena ZZK-1.

Tožba in potrdilo o vloženi tožbi nista listini, ki bi bili podlaga za vpis pravice na pravno prednico pritožnice. Taka listina bi bila le sodba, izdana v postopku po izbrisni tožbi (ker gre za predznambo, bi zadoščala tudi nepravnomočna sodba).

Na podlagi prvega odstavka 49. člena ZZK-1 se predznamba med ostalim dovoli tudi na podlagi sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiško-knjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. Skladno s prvo točko prvega odstavka 49. člena ZZK-1 se sicer predznamba dovoli na podlagi odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki še ni postala pravnomočna oziroma dokončna. V obravnavani zadevi pa je sodba Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki jo je predlagateljica predložila kot podlago predlaganemu vpisu, pravnomočna. Kljub temu pritožbeno sodišče meni, da je glede na konkretne okoliščine obravnavanega primera predznamba lastninske pravice dovoljena.

V predmetni zadevi se predlaga vpis predznambe pridobitve lastninske pravice glede parcele 1297/5 k.o. D.. Pogodba ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila (predlagatelj je kot predkupni upravičenec sprejel ponudbo nasprotnega udeleženca za prodajo kmetijskega zemljišča, upravna enota je posel odobrila. Podani so pogoji za predlagano predznambo.

Razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo) je veljaven le, če je veljaven tudi zavezovalni pravni posel.

V tretjem odstavku 53. člena ZZK-1 je jasno določeno, da se zadnji dan roka iz drugega odstavka vpiše pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo.

Ne glede na to, da odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla ni listina po prvi točki, prav tako pa tudi ne listina po 2., 3. ali 4. točki prvega odstavka 49. člena ZZK-1, v primeru predznambe lastninske pravice smiselno nadomešča listino o pravnem poslu. V nasprotnem primeru kupec nepremičnine, kljub sklenjenemu zavezovalnemu pravnem poslu, ne bi mogel zavarovati vrstnega reda pridobitve lastninske pravice.

Kljub pravnomočni sodbi, ki je v obravnavanem primeru pravno gledano nadomestila pogodbo in zemljiškoknjižno dovolilo, je upoštevanje 38. člen ZZK-1 in izrek sodbe II Ips 369/2010, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi opravi šele potem, ko sklenjeno pogodbo odobri pristojna upravna enota, predlagateljeva pridobitev lastninske pravice pogojna oziroma negotova vse do odobritve pravnega posla (oziroma sodbe). Do dokončnosti odločbe UE o odobritvi pravnega posla pa predlagatelj drugega sredstva za zavarovanje vrstnega reda pridobitve lastninske pravice razen predznambe po 49. členu ZZK-1 nima.