VSRS Sklep II Ips 7/97

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Predloga za obnovo pravnomočno končanega postopka sodišče prve stopnje s sklepom ni dovolilo, ker je ugotovilo, da predlagatelja v predlogu za obnovo postopka ne navajata okoliščin, ki bi lahko predstavljale obnovitvena razloga iz 2. ali 3. točke 421. člena ZPP, medtem ko obnova iz ostalih možnih obnovitvenih razlogov zaradi poteka 5 letnega objektivnega roka ni več dopustna.

Sodišče druge stopnje pa je s pobijanim sklepom zavrnilo pritožbo obeh predlagateljev postopka zoper sklep sodišča prve stopnje, ker je ocenilo, da pritožba predlagateljev ni utemeljena.

Zoper sklep sodišča druge stopnje sta vložila revizijo predlagatelja obnove B.J. in I.J., ki uveljavljata revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlagata, da naj se sklepa nižjih sodišč spremenita tako, da se sporna izročilna pogodba razveljavi ali pa naj se sklepa razveljavita. V reviziji poudarjata, da je sporna zadeva maratonska, v kateri je bilo v njuno škodo storjenih več zmot pred sodišči in tožilstvom. Obnovo pa sta zahtevala na podlagi členov 71., 421., 422. in 423. ZPP. Na glavni obravnavi 16.6.1987 je sodeloval kot sodnik porotnik sorodnik toženke F. K., čeprav je bil določen drug sodnik porotnik (Z. Š.). Dejanski predsednik senata pa je bil P. K.. Na te zmote doslej nista dobila odgovorov.

V postopku je bila s pomočjo toženke uporabljena zdravstvena dokumentacija za M. Š. iz D. v. in ne M. Š. iz D. in zaradi tega je bil nezakonito zavrnjen tožbeni zahtevek tožnikov. Zdravstvena dokumentacija prave M. Š. iz ZD M. pa se ni izgubila slučajno in to ugotavljata revidenta na podlagi poizvedb na O. kliniki v L.. Sodišče ni omenilo tožnikoma zdravstvene dokumentacije ampak jo je prikrivalo, da je lahko izdalo nezakonito sodbo. Zato je podan obnovitveni razlog iz 2. točke 421. člena ZPP. Zaradi nevročanja pomembnih listin tožnikoma, je njuna obnova po določilu 6. točke tretjega odstavka 423. člena ZPP vložena pravočasno. Sodišče prve stopnje se je izognilo pojasnilu, zakaj je pridobilo in uporabilo nelegalno zdravstveno dokumentacijo. Tudi ne odgovarja resnici, da sta tožnika poskrbela v obnovitvenem postopku za prave listine o zdravljenju M.Š. kot to navaja sodišče druge stopnje, ker sta bili obe dokumentaciji v spisu.

Na vročeno revizijo toženci niso odgovorili, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži (1) zaradi bistvene kršitve določenih predpisov pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP, (2) zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje in (3) zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker je bil predmet postopka predlog za obnovo postopka, o katerem se je odločalo zgolj na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku, je pobijani sklep procesnopravne narave, kar pomeni, da sodišče pri odločanju ni moglo uporabljati materialnopravnih predpisov in zato tudi ni moglo zagrešiti v reviziji očitane kršitve materialnega prava. Revizija revidentov v tej smeri zato ni utemeljena.Katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP naj bi sodišči druge ali prve stopnje zagrešili med postopkom, revizija formalnopravno ni opredelila. Pri tem je treba opozoriti na razločevanje med obnovitvenimi razlogi (zaradi katerih naj bi bila obnova pravnomočno zaključenega postopka utemeljena in ki jih revidenta formalnopravno utemeljujeta z določili členov 71., 421., 422. in 423. ZPP) na eni strani in revizijskimi razlogi, ki morajo opredeljeno navesti, katere postopkovne kršitve naj bi bile zagrešene v postopku obravnavanja obnovitvenega predloga na drugi strani. Ker revidenta navedenih kršitev opredeljeno nista navedla, je revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) preizkusilo pobijani sklep le v smeri revizijskega razloga iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP ter pri tem ugotovilo, da navedena kršitev ni bila zagrešena v postopkih na drugi ali prvi stopnji.

Vsebinski pristop, kolikor ga omogočajo v reviziji navedeni razlogi, kaže, da revidenta menita, da sodišči nižjih stopenj pri odločanju nista pravilno uporabili določb 71., 421., 422. in 423. člena ZPP (ki lahko pomenijo ob določenih predpostavkah revizijski razlog iz 2. točke prvega odstavka 385. člena ZPP).

Tožnika sta v obnovitvenem predlogu uveljavljala naslednje kršitve, ki da so bile zagrešene v pravnomočno zaključenem pravdnem postopku:

(1) na zadnji obravnavi 16.6.1987 je na obravnavi sodeloval kot sodnik porotnik F. K., ki je toženkin sorodnik in ne prvotno določeni sodnik porotnik Z. Š.; (2) da je bila v postopku uporabljena ponarejena listina KS M. na škodo tožnikov in (3) da je bila pri ugotavljanju zdravja M. Š. iz D., ki je sestra tožnikov in ki je skrbela za svojo mater, uporabljena zdravstvena dokumentacija M.

Š. iz D. v., ki pa je bila res slabega zdravja in to je vplivalo na zavrnitev tožbenega zahtevka tožnikov. Tožnikoma navedena zdravstvena dokumentacija ni bila predložena med postopkom ter sta to nepravilnost ugotovila šele neposredno pred vložitvijo obnovitvenega predloga. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil pravdni postopek, katerega predmet je bila razveljavitev izročilne pogodbe v pravdni zadevi z opr. št. P 84/87, pravnomočno končan 26.5.1988, da je bila obravnavana obnova postopka predlagana 16.12.1994 (to je po preteku 5 letnega objektivnega roka) in da v obnovi uveljavljeni razlogi ne predstavljajo obnovitvenega razloga iz 2. točke prvega odstavka 421. člena ZPP, ki dovoljuje obnovo postopka tudi po preteku 5 let od dneva, ko je postala odločba pravnomočna (tretji odstavek 423. člena ZPP), zaradi česar obnove ni dovolilo. Sodišče druge stopnje se je s takimi zaključki sodišča prve stopnje strinjalo in je zato pritožbo tožnikov zoper sklep sodišča prve stopnje zavrnilo.

Po oceni revizijskega sodišča je pobijana odločitev pravilna.

Obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 421. člena ZPP je vsebinsko enak 7. točki drugega odstavka 354. člena ZPP, ki se glasi:

če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V tem primeru je sporna zgolj pravna narava v obnovitvenem predlogu uveljavljenih razlogov (ki bi pripeljali do uspeha, če bi res predstavljali spredaj navedeno postopkovno kršitev). Razloge o sodniku porotniku in o domnevno ponarejeni listini KS M. sta tožnika neuspešno uveljavljala že v prejšnjem obnovitvenem postopku, ki se je končal z zavrnilnim sklepom sodišča prve stopnje z dne 30.1.1991, sicer pa se takih razlogov po pravilni presoji nižjih sodišč po preteku 5 letnega objektivnega roka ne more več uveljavljati. Prav tako pa je pravilna nadaljnja presoja sodišč druge in prve stopnje, da razlogi o domnevno napačno uporabljeni zdravstveni dokumentaciji, ne predstavljajo obnovitvenega razloga iz 2. točke prvega odstavka 421. člena ZPP (pač pa iz 9. točke istega člena, ki pa jo je možno uveljavljati le v 5 letih od pravnomočno zaključenega pravdnega postopka, katerega obnova se zahteva). Obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 421. člena ZPP (ki vsebinsko predstavlja kršitev iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP) je podana, kadar sodišče med vodenjem postopka z nezakonitim postopanjem odvzame stranki možnost obravnavanja pred sodiščem. Po stališčih pravne teorije in sodne prakse so taki primeri podani predvsem, kadar sodišče stranke ne povabi na narok ali pa tako pozno, da se naroka ne more udeležiti, če ji ne dostavi tožbe oziroma njenemu pooblaščencu, kadar ga ima, če je ne zasliši pa je zaslišalo nasprotno stranko in podobno.

Posplošeno rečeno, sodišče zagreši navedeno kršitev postopka, kadar z nespoštovanjem pravil postopka onemogoči stranki, da bi sodelovala v postopku. V reviziji navedeni - obravnavani razlog glede na povedano ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 2. točke prvega odstavka 421. člena ZPP (pač pa iz 9. točke istega člena) ter zato sodišči druge in prve stopnje nista zagrešili takih kršitev postopka, ki jih uveljavlja revizija tožnikov.

V zvezi z revizijskimi izvajanji je še dodati, da so trditveno breme, predlaganje dokazov, aktivnost strank pri izvajanju dokazov in podobno, pravica in obveznost strank (5., 7. in 9. člen ZPP), ker se rešuje njihov spor in ker le one poznajo medsebojna razmerja, dolžnost sodišča pa je, da pred strankami (4. člen ZPP) izvedene dokaze oceni in na podlagi uspeha celotnega postopka odloči (8. člen ZPP). V svoji odločitvi pa mora sodišče navesti le razloge o tistih dejstvih in okoliščinah, ki jih je vzelo za podlago svoje odločitve in predpise, ki jih je uporabilo, kar pomeni, da v obrazložitev odločbe ne spada pojasnjevalna dolžnost sodišča o strankinih navedbah, ki so brez pravne teže.

Ker glede na povedano revizija tožnikov ni bila utemeljena, jo je revizijsko sodišče moralo zavrniti (393. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena ZPP).