423. člen ZPP

Zavrženje predloga za obnovo postopka zaradi poteka petletnega zastaralnega roka.

Petletni objektivni rok iz 2. odstavka 423. člena ZPP (v katerem je mogoče predlagati obnovo postopka) se je iztekel pred vložitvijo predloga za obnovo. Predlog za obnovo je zato prepozen in sodišče prve stopnje ga je moralo zavreči (1. odstavek 425. člena ZPP).

Pomembno je, da razlogi za pravočasnost predloga, oprti na dejansko ugotovitev o tem, kdaj je stranka zvedela za nov dokaz, niso hkrati tudi že razlogi za sklep o obstoju pogoja za dovolitev obnove postopka iz drugega odstavka 422. člena ZPP (1977). S to določbo je namreč odrejena subsidiarnost obnovitvenega razloga iz 9. točke 421. člena ZPP (1977) pomeni, da se stranki ne dovoli obnova postopka, če bi ob primerni procesni diligenci lahko že v prejšnjem postopku uveljavljala dejstva in dokaze, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga.

Pravica do obrambe je v postopku predčasne razrešitve kršena, če je celotni postopek - od pobude za predčasno razrešitev (ki je bila očitno podana le ustno na zboru delavcev), imenovanja komisije za proučitev pobude za predčasno razrešitev, obravnavanja poročila komisije, do sprejema sklepa o predčasni razrešitvi - izveden na enem samem izrednem zboru delavcev. Tožnik ni prejel niti pisne pobude niti pisnega poročila komisije, poleg tega mu ni bil dan niti en dan za pripravo obrambe. Zato se tožnik nedvomno ni mogel vsebinsko pripraviti na zagovor niti si ni mogel zagotoviti pomoči odvetnika, pa tudi ne zbrati potrebne dokumentacije v zvezi z očitanimi kršitvami. Glede na določbo 103. člena ZDR o smiselni uporabi določb ZPP v postopkih pri delodajalcu je dopustno, da delodajalec v svojem splošnem aktu uredi vročanje pisanj drugače kot to ureja ZPP. Če tožnik uveljavlja obnovitveni razlog kršitve pravice do obravnavanja pred disciplinskim organom, je rok za vložitev predloga za obnovo disciplinskega postopka 30 dni od vročitve odločbe disciplinskega organa (ob smiselni uporabi določbe 2. tč. 423. člena ZPP (1977).

Tridesetdnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz razloga novih dokazov začne teči odkar je stranka mogla navesti nova dokazila, ne pa odkar jih je dobila.

Obvestilo upravne enote, da kmetija, ki je predmet oporočnega dedovanja, ne ustreza več pogojem za zaščito po 25. členu ZDKG, je akt upravnega organa, ki omogoča obnovo pravnomočno končanega postopka v skladu z določilom 8. točke 421. člena ZPP (1977).

Čeprav je 30 dnevni rok iz 6. točke 1. odstavka 423. člena ZPP/77 zamujen, je predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, če je vložen v roku 30 dni po vročitvi odločbe višjega sodišča. Predlog za obnovo postopka ni dovoljen, če je kot nov dokaz predloženo zasebno izvedensko mnenje, ki bi lahko bilo pridobljeno in predloženo že v prejšnjem postopku na prvi stopnji.

V primeru, če je stranko zastopala nepooblaščena oseba, teče rok 30 dni za obnovo postopka od dneva, ko je stranka za ta razlog izvedela; če pa ji je bila odločba vročena, pa od dneva vročitve odločbe oziroma od dneva pravnomočnosti odločbe (če bi začel teči ta rok, preden bi odločba postala pravnomočna).

Vsa dejstva in dokazi, ki jih kot nove v predlogu za obnovo postopka zatrjuje in predlaga predlagateljica, se tičejo listin, ki jih je predlagateljica po svojem pooblaščencu že predložila upravnemu organu že leta 1993, to pa niso take listine, ki jih stranka brez svoje krivde ne bi mogla navajati ali predložiti v prejšnjem postopku.

ZD se v 224. čl. sklicuje le na smisleno uporabo določil ZPP/77, ki se nanašajo na obnovitvene razloge, ne pa tudi drugih določil o obnovi postopka. Tako ne prihajajo v poštev določila ZPP/77 o roku za vložitev predloga za obnovo (423. čl. ZPP/77). Vprašanje pravočasnosti tožbe je zato treba rešiti z odgovorom na vprašanje narave tožbe v konkretnem primeru. Tožnica kot oporočna dedinja po pok. J.M. zahteva od toženca kot zakonitega dediča po pok. J.M. ugotovitev, da je oporočna dedinja in torej na podlagi oporoke lastnica določenega nepremičnega premoženja ter izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo lahko kot lastnica teh nepremičnin vpisala v zemljiško knjigo. Gre torej za dediščinsko tožbo, sestavljeno iz ugotovitvenega dela, s katerim se ugotavlja dedna pravica, in dajatvenega dela za izročitev dela zapuščine, ki ji ga je z oporoko zapustil oporčitelj. Kdaj zastara pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, pa določa 141. čl. ZD. Sodišče v pravdnem postopku po 224. čl. ZD ne razveljavlja odločbe zapuščinskega sodišča in ne izdaja nove odločbe o glavni stvari (novega sklepa o dedovanju), kot to določa 427. čl. ZPP/77 za primer obnove pravdnega post

Ugotovitev sodišč nižjih stopenj, da je toženec vedel vsaj 10.6.1993 za dejstva in dokaze, ki jih je kot obnovitvene razloge uveljavljal v svojem predlogu za obnovo obravnavanega postopka, je dejanske narave. Na take ugotovitve je revizijsko sodišče vezano. Glede na navedena dejstva in ker je toženec vložil obnovitveni predlog 4.8.1993, sta sodišči nižjih stopenj pravilno zaključili, da je toženec predlagal obnovo postopka po preteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, torej prepozno.

Vabilo za glavno obravnavo in sodba zaradi izostanka bi morali biti stranki osebno vročeni. Vročanje v skladu z določbo 144. člena ZPP/77 (odklonitev sprejema) v primeru, ko ni ugotovljeno, da stranka brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja, ni pravilno. V primeru spremembe stanovanja (145. člen ZPP/77) lahko sodišče nadaljne vročitve opravi z nabitjem na sodno desko in ne z nabitjem na vrata stanovanja (po 144. členu ZPP/77). Ker v obravnavanem primeru sodišče ni ravnalo v skladu z določbami o vročanju pisanj, je podan obnovitveni razlog iz 2. točke 421. člena ZPP/77. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku le še ugotoviti ali je bil predlog za obnovo postopka vložen v tridesetdnevnem subjektivnem roku iz 2. točke 423. člena ZPP/77.

Sodišče zavrže predlog za obnovo postopka, če nima potrebne vsebine, kar ne navaja okoliščin, iz katerih izhaja, da je vložen v zakonitem roku.

Tožnik je kot razlog za obnovo postopka navajal dejstvo, da je v času, ko je revident odločal o prenehanju delovnega razmerja, pridobil lastnost invalida tretje kategorije, zato mu delovno razmerje ne bi smelo prenehati brez njegovega soglasja. Ta trditev ne ustreza dejanskemu stanju, ki je bilo ugotovljeno v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče je namreč ugotovilo, da je delavski svet revidenta ugovor tožnika zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zavrnil dne 29.5.1992. Postopek odločanja bi bilo mogoče obnoviti, če bi v obdobju pred to odločitvijo obstajala dejstva, zaradi katerih bi morala biti odločitev drugačna, saj je postopek mogoče obnoviti, če stranka kasneje zve za nova dejstva oziroma pridobi možnost uporabiti nove dokaze (9. točka 421. člena ZPP). Novo dejstvo, na katerega se sklicuje tožnik, je invalidnost, ki pa 29.5.1992 še ni obstajala, saj omenjena odločba ZPIZ določa, da tožnik uživa status invalidnosti od 8.6.1992 dalje. Tožnikove invalidnosti zato ni mogoče šteti kot novo dejstvo, ki bi ga tožnik v določenem roku lahko navajal kot novega (6. točka prvega odstavka 423. člena ZPP), zato je bila obnova postopka v tej zadevi po določilih 1. odstavka

Predsednik senata zavrže predlog za obnovo postopka, vložen po izteku subjektivnega in objektivnega roka, ker je takšen predlog prepozen.

Določba 7. člena ZDR, ki govori o konkurenčni prepovedi, je neposredno uporabljiva in delavcu lahko preneha delovno razmerje zaradi kršitve te določbe, čeprav ta kršitev ni opredeljena v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu.

V primeru iz 1. točke 421. člena ZPP (sodelovanje sodnika, ki bi moral biti po zakonu izločen) je potrebno predlog za obnovo postopka vložiti v tridesetih dneh od dneva, ko je stranka zvedela za ta razlog (1. točka 1. odstavka 423. člena ZPP). Po ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje, ki jim tožeča stranka ni nasprotovala, je tožeča stranka dne 20.9.1997 zvedela za sodelovanje sodnika, ki bi moral biti po njenem mnenju izločen, predlog za obnovo postopka pa je vložila 8.12.1997. Nobenega dvoma tedaj ne more biti, da je bil predlog vložen prepozno.

Utemeljena zavrnitev predloga za obnovo.

Subjektivni 30 dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi obnovitvenega razloga po 3. točki 421. člena ZPP se izteče 30 dni po vročitvi pravnomočne sodbe višjega sodišča tožniku. Ker je bilo tožnikovo zdravstveno stanje v času, ko je bil odprt rok za obnovo postopka, stabilno oz. je bil tožnik prišteven, je rok za vložitev predloga za obnovo postopka potekel že v letu 1988, ko mu je bila sodba višjega sodišča vročena, ne pa kasneje, ko se je zdravil zaradi duševne bolezni in ni bil procesno sposoben.

Zmotna je razlaga revidenta, da ne zadošča "hipotetična" vednost stranke o tem, kaj bo določena oseba pričala oz. kaj ta oseba ve. Če bi to bilo res, potem 9. točka 421. člena ZPP ne bi imela nobenega smisla. Enako velja tudi za 6. točko 1. odstavka 423. člena ZPP.