422. člen ZPP

Ker gre pri ugotovitvi očetovstva za občutljivo statusno vprašanje, je treba biti pri presoji verjetnosti terjatve (v okviru postopka za izdajo začasne preživninske odredbe) previden. Stopnja previdnosti pa je odvisna tudi od tega, kako ogroženo bi bilo otrokovo preživljanje, če začasna odredba ne bo izdana.

Ker so v pravdi za ugotovitev ničnosti izjave o pripoznanju očetovstva prva toženka (mati), drugi toženec (otrok) in tretji toženec (oče oziroma moški, ki je pripoznal očetovstvo) nujni sosporniki in ker je tožnik s spornim tožbenim zahtevkom zajel le prvo toženko in tretjega toženca, je podano pomanjkanje stvarne legitimacije.

Revizija tožnikovega odvetnika zoper sklep o zavrnitvi pritožbe zoper denarno kazen ni dovoljena, ker ne gre za sklep, s katerim je bil pravdni postopek končan. Tožnikova revizija v obnovitvenem postopku zoper odločitev o njegovem izpraznitvenem tožbenem zahtevku ni dovoljena, ker vrednosti spornega predmeta v tožbi ni označil v denarnih enotah, temveč v točkah. V dovoljenem delu revizije uveljavljani obnovitveni razlog iz 2. točke 421. člena ZPP/77 je procesne narave. Zato ga ne more utemeljiti drugačno pravno stališče v več let kasneje izdani odločbi v drugi podobni pravdni zadevi.

Revizijski očitek, da sodišče ni prisodilo preživnine drugi toženki ne more vplivati na revizijsko usodo odločitve o tožnikovem očetovstvu. Sodišče v primeru, da ugodi zahtevku za ugotovitev očetovstva, sicer res lahko odloči o preživljanju otroka tudi brez ustreznega zahtevka, vendar tega ni dolžno storiti. Izostanek odločitve o preživnini tudi ne more vplivati na usodo sodbe, s katero je bilo ugodeno zahtevku za ugotovitev očetovstva.

Izhajajoč iz standarda skrbnosti, ki se pričakuje od osebe s podobnimi lastnostmi, kot jih ima tožnik, je mogoče skleniti, da je tožeča stranka morala vedeti, da imajo v postopkih, ki so povezani s statusom državljanstva, odločilno težo prav vpisi v državljansko knjigo, zato bi morala dokaz z vpogledom v državljansko knjigo predlagati že v postopku na prvi stopnji.

Pomembno je, da razlogi za pravočasnost predloga, oprti na dejansko ugotovitev o tem, kdaj je stranka zvedela za nov dokaz, niso hkrati tudi že razlogi za sklep o obstoju pogoja za dovolitev obnove postopka iz drugega odstavka 422. člena ZPP (1977). S to določbo je namreč odrejena subsidiarnost obnovitvenega razloga iz 9. točke 421. člena ZPP (1977) pomeni, da se stranki ne dovoli obnova postopka, če bi ob primerni procesni diligenci lahko že v prejšnjem postopku uveljavljala dejstva in dokaze, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga.

Nezadovoljna z dejanskimi ugotovitvami bi stranka morala v obnovitvenem predlogu navesti, katerih dejstev ali dokazov ni mogla uporabiti v dosedanjem postopku z obrazložitvijo, zakaj bi na podlagi izvedbe novih dokazov lahko bila izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi ti dokazi bili uporabljeni v prejšnjem postopku. Pojasniti bi tudi morala razloge, zaradi katerih brez svoje krivde ni mogla uveljavljati novih dokazov, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo (drugi odstavek 422. člena ZPP).

Predmet revizijskega preizkusa izpodbijanega sklepa je lahko le pravilnost odločitve pritožbenega sodišča o tem, ali tožnik brez svoje krivde ni mogel dokaza - izvedenskega mnenja, ki ga je ponudil v svojem predlogu za obnovo postopka, predlagati ali predložiti že v prejšnjem postopku, in še ali bi bil ta dokaz, če bi bil uporabljen v prejšnjem postopku, prinesel tožniku ugodnejšo odločbo.

Če je opustitev vročitve kot obnovitveni razlog (2. točka 421. člena ZPP) bila neuspešno uveljavljena že v prejšnjem postopku, to ni upošteven razlog za dovolitev obnove postopka.

Za presojo utemeljenosti tožbe za razveljavitev arbitražne odločbe z dne 20.10.1993, je treba uporabiti določbe 31. poglavja ZPP 1977. Arbitražna odločba se je lahko v okviru razloga iz 7. točke 485. člena v zvezi z 9. točko 421. člena navedenega zakona posredno izpodbijala tudi zaradi zmotne ali nepoopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vložitev zahteve pred arbitražo pretrga zastaranje (388. člen ZOR).

Tega, kar je toženka vedela že v postopku, ne more navajati v predlogu za obnovo postopka.

V 9. tč. 421. čl. ZPP je predvidena možnost obnove s pravnomočno sodbo končanega postopka, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde in pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi lahko bila zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva in dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Po določbi 2. odst. 422. čl. ZPP/77 se sme tudi zaradi okoliščine iz 9. tč. 421. čl. ZPP/77 dovoliti obnova postopka samo, če (v konkretnem primeru) dokazov stranka ni mogla uveljavljati, preden je bil postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. V konkretnem primeru predlagatelja navajata, da sta uspela šele po pravnomočno zaključenem postopku poiskati svoja lastninska prednika, ki živita v Prekmurju. Današnji informacijsko podprti družbi ne more biti nobenih ovir, da ju ne bi poiskala že preje.

Obvestilo upravne enote, da kmetija, ki je predmet oporočnega dedovanja, ne ustreza več pogojem za zaščito po 25. členu ZDKG, je akt upravnega organa, ki omogoča obnovo pravnomočno končanega postopka v skladu z določilom 8. točke 421. člena ZPP (1977).

Predlog za obnovo postopka ni utemeljen, ker tožena stranka ne navaja novih dejstev.

Čeprav je 30 dnevni rok iz 6. točke 1. odstavka 423. člena ZPP/77 zamujen, je predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, če je vložen v roku 30 dni po vročitvi odločbe višjega sodišča. Predlog za obnovo postopka ni dovoljen, če je kot nov dokaz predloženo zasebno izvedensko mnenje, ki bi lahko bilo pridobljeno in predloženo že v prejšnjem postopku na prvi stopnji.

Vsa dejstva in dokazi, ki jih kot nove v predlogu za obnovo postopka zatrjuje in predlaga predlagateljica, se tičejo listin, ki jih je predlagateljica po svojem pooblaščencu že predložila upravnemu organu že leta 1993, to pa niso take listine, ki jih stranka brez svoje krivde ne bi mogla navajati ali predložiti v prejšnjem postopku.

Delodajalec ne more enostransko razveljaviti pravnomočnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka in odločiti, da se delavec kot trajni presežek razporedi k drugemu delodajalcu. Delodajalec lahko obnovi pravnomočno končan postopek zaradi trajnega presežka v primeru, če so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka po določbah ZPP, ki se smiselno uporablja v postopkih o odločanju o pravicah delavcev, ali pa če delavec izrecno soglaša s spremembo oz. odpravno pravnomočne odločitve delodajalca.

Sodišče dovoli obnovo postopka, če stranka zve za nova dejstva ali najde nove dokaze, vendar samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.

Tožnik niti v predlogu za obnovo, niti v obravnavani pritožbi ne navajata, zakaj novega dokaza (privolitev imetnice stanovanjske pravice za nakup stanovanja) nista mogla predložiti v prejšnjem postopku. Ni torej podana situacija, ko tožnika brez svoje krivde nista mogla teh razlogov uveljavljati, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo.

Utemeljena zavrnitev predloga za obnovo.