VSM Sodba in sklep I Cp 964/2024

I. Pritožbi se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi v točkah II., III., IV., V., VI. in VII. izreka v delu, ki se nanaša na nepremičnini parc. št. 1210/19 in parc. št. 1212, obe k.o. ... in v točkah VIII. in IX. izreka ter se zadeva v tem obsegu, razen v točki VIII. izreka, vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem se pritožba zavrne in sodba sodišča prve stopnje v točkah II., III., IV., V., VI. in VII. izreka v delu, ki se nanaša na nepremičnino parc. št. 1210/17, k.o. ..., potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje v točki II. izreka ugotovilo, da je menjalna pogodba v javno korist št. ... z dne 13. 2. 2018, delno nična v delu, ki se nanaša na razpolaganje z nepremičninami parc. št. 1210/17 v izmeri 16.455 m², parc. št. 1210/19 v izmeri 130 m² in parc. št. 1212 v izmeri 6.480 m², vse k.o. ... V točki III. izreka je ugotovilo, da sta pogodba o ustanovitvi brezplačne stavbne pravice št. ... z dne 16. 11. 2021 in aneks št. 1 z dne 5. 1. 2023, delno nična v delu, ki se nanašata na razpolaganja z nepremičninami parc. št. 1210/17 v izmeri 16.455 m², parc. št. 1210/19 v izmeri 130 m² in parc. št. 1212 v izmeri 6.480 m², vse k.o. ... V točki IV. izreka je ugotovilo, da je neveljavna vknjižba lastninske pravice v korist drugo tožene stranke (v nadaljevanju druga toženka) pri nepremičninah parc. št. 1210/17 v izmeri 16.455 m², parc. št. 1210/19 v izmeri 130 m² in parc. št. 1212 v izmeri 6.480 m², vse k.o. ... V točki V. izreka je ugotovilo, da je neveljavna vknjižba stavbne pravice izgradnje vodnogospodarskih ureditev za 99 let od datuma sklenitve pogodbe v korist prvo tožene stranke (v nadaljevanju prva toženka) pri nepremičninah parc. št. 1210/17 v izmeri 16.455 m², parc. št. 1210/19 v izmeri 130 m² in parc. št. 1212 v izmeri 6.480 m², vse k.o. ... V točki VI. izreka je odločilo, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov tako, da se pri nepremičninah parc. št. 1210/17 v izmeri 16.455 m², parc. št. 1210/19 v izmeri 130 m² in parc. št. 1212 v izmeri 6.480 m², vse k.o. ..., izbriše lastninska pravica v korist druge toženke in se znova vpiše lastninska pravica v korist prve toženke. V točki VII. izreka je odločilo, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov tako, da se pri nepremičninah parc. št. 1210/17 v izmeri 16.455 m², parc. št. 1210/19 v izmeri 130 m² in parc. št. 1212 v izmeri 6.480 m², vse k.o. ..., izbriše stavbna pravica izgradnje vodnogospodarskih ureditev za 99 let od datuma sklenitve pogodbe v korist prve toženke. V točki VIII. izreka je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v presežku, kar zahteva tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) več, zavrnilo. V točki IX. izreka je odločilo, da sta dolžni prva in druga toženka tožnici povrniti njene celotne pravdne stroške, o višini katerih bo odločeno s posebnim sklepom po pravnomočnosti sodbe.

2Zoper izpodbijano sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov, po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pritožuje prva toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe del nepremičnin opredelilo v kvadratnih metrih. Del zemljiške parcele, četudi je opredeljen v m², brez ustreznega načrta parcelacije, ne more biti predmet stvarnih pravic. Delitev parcele na m² ni mogoče enačiti z delitvijo parcele na posamezne dele ali več manjših parcel. S tem, ko je sodišče prve stopnje utemeljenost tožbenega zahtevka opredelilo v m² posamezne nepremičnine in ne dejanskega dela zemeljske površine, ki je bila tožeči stranki podržavljena, je dejansko prekoračilo tožbeni zahtevek, tožeči stranki pa prisodilo nekaj drugega, kot bi ji po Zakonu o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) pripadalo. Ob tem pa tudi ni zadostilo pogojem za vpis v zemljiško knjigo, saj sodna odločba, v kateri nepremičnina ni označena z ustreznim identifikacijskim znakom, ni zemljiškoknjižno izvršljiva. Prva toženka meni, da bi morala tožnica, da bi zadostila zahtevi po sklepčnosti tožbenega zahtevka, v obravnavanem primeru predlagati pritegnitev sodnega izvedenca geodetske stroke, ki bi izdelal elaborat, saj v izreku sodbe navedena površina nepremičnin ni ustrezno prostorsko odmerjena. Prva toženka graja tudi sprejeto stroškovno odločitev, saj sodišče prve stopnje ne upošteva, da je tožnica s tožbenim zahtevkom le delno uspela. Sodišču druge stopnje zato predlaga, da izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na nepremičnini parc. št. 1210/19 in 1212, obe k.o. ..., razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške postopka.

3Tožnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe. Priglasila je tudi stroške za odgovor na pritožbo. Strinja se s pritožnico, da je dodatna opredelitev nepremičnin s površino v m² v izreku sodbe nepotrebna. Vendar meni, da je sodba kljub temu izvršljiva, saj ima le očitne pisne napake, ki jih je skladno s 328. členom ZPP mogoče popraviti. Navaja, da sta nepremičnini parc. št. 1210/19 in parc. št. 1212, obe k.o. ..., ker se nahajata v postopku denacionalizacije, kot takšni v celoti (začasno) izvzeti iz pravnega prometa, ne glede na to, v kakšnem deležu bosta v postopku denacionalizacije vrnjeni. Obseg in način vračila je predmet upravnega postopka.

4Pritožba je delno utemeljena.

5V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da v okviru uradnega preizkusa procesnih kršitev glede odločitve sodišča prve stopnje, v zvezi z nepremičnino parc. št. 1210/17, k.o. ..., ni ugotovilo. Glede odločitve sodišča prve stopnje v zvezi z nepremičninama parc. št. 1210/19 in parc. št. 1212, obe k.o. ... pa je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, kar bo obrazloženo v nadaljevanju.

7Tožnica je bila kot vlagateljica zahteve za denacionalizacijo, s sklepom Upravne enote Maribor, št. ... z dne 17. 7. 2023, napotena na vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti menjalne pogodbe v javno korist, št. ... z dne 13. 2. 2018, sklenjene med prvo in drugo toženko iz razloga, ker so bile predmet razpolaganja nepremičnine, ki so predmet denacionalizacijskega postopka.

8Tožnica v obravnavanem pravdnem postopku zahteva¹:

- da se ugotovi, da je menjalna pogodba v javno korist z dne 13. 2. 2018, v delu, ki se nanaša na razpolaganje z nepremičninami parc. št. 1210/17, parc. št. 1210/19 in parc. št. 1212, vse k.o. ..., nična;

- da sta pogodba o ustanovitvi brezplačne stavbne pravice z dne 16. 11. 2021 in aneks št. 1 z dne 5. 1. 2023, v delu, ki se nanaša na razpolaganje z nepremičninami parc. št. 1210/17, parc. št. 1210/19 in parc. št. 1212, vse k.o. ..., nična;

- da se ugotovi, da je neveljavna vknjižba lastninske pravice v korist druge toženke pri nepremičninah parc. št. 1210/17 do celote 1/1, parc. št. 1210/19 do celote 1/1 in parc. št. 1212 do deleža 7590/7661, vse k.o. ...;

- da se ugotovi, da je neveljavna vknjižba stavbne pravice izgradnje vodnogospodarskih ureditev za 99 let od datuma sklenitve pogodbe v korist prve toženke pri nepremičninah parc. št. 1210/17 do celote 1/1, parc. št. 1210/19 do celote 1/1 in parc. št. 1212 do deleža 7590/7661, vse k.o. ...;

- da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov tako, da se pri nepremičninah parc. št. 1210/17 do celote 1/1, parc. št. 1210/19 do celote 1/1 in parc. št. 1212 do deleža 7590/7661, vse k.o. ..., izbriše lastninska pravica v korist druge toženke in se znova vpiše lastninska pravica v korist prve toženke;

- da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov tako, da se pri nepremičninah parc. št. 1210/17 do celote 1/1, parc. št. 1210/19 do celote 1/1 in parc. št. 1212 do deleža 7590/7661, vse k.o. ..., izbriše stavbna pravica izgradnje vodnogospodarskih ureditev za 99 let od datuma sklenitve pogodbe v korist prve toženke.

9Materialnopravno podlago za presojo obravnavanega tožbenega zahtevka predstavlja določilo 88. člena ZDen, ki določa, da z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve, in da so pravni posli, ki so v nasprotju s prejšnjim odstavkom, nični. Glede na predmet tožbenega zahtevka (ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske in stavbne pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja) pa tudi določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).

10Pritožba materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da je bilo pravno poslovno razpolaganje z nepremičninami nično iz razloga, ker so le-te predmet denacionalizacijskega postopka, ne nasprotuje. Kot nepravilno izpodbija ravnanje sodišča prve stopnje, ki je na podlagi ugotovitve, da je predmet denacionalizacijskega postopka le del parcele 1210/19 v izmeri 130 m² in del parcele 1212 v izmeri 6.480 m²², tožbenemu zahtevku ugodilo tako, da je zahtevku ugodilo glede prostorsko neodmerjenega dela teh dveh enovitih parcel, v ostalem (do celote površine teh parcel) pa zahtevek zavrnilo.

11Iz pritožbe izhaja, da odločitev sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na nepremičnino parc. št. 1210/17 k.o. ... v izmeri 16.455 m², pritožbeno niti ni sporna. Sodišče prve stopnje je v zvezi s to nepremičnino odločilo v mejah postavljenega zahtevka (2. člen ZPP), nepremičnina pa je v izreku sodbe označena s potrebnimi podatki³, zato je sodba v tem delu primerna za vpis v zemljiško knjigo, torej izvršljiva. Neustrezna in nepotrebna je, ob parcelni številki in katastrski občini, še navedba celotne površine parcele (16.455 m²), vendar slednje na pravilnost odločitve in izvršljivost odločbe v zvezi s to nepremičnino ne vpliva.

12Sodišče druge stopnje je zato pritožbo prve toženke v tem delu zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v točkah II., III., IV., V., VI. in VII. izreka v delu, ki se nanaša na nepremičnino parc. št. 1210/17, k.o. ..., potrdilo (353. člen ZPP).

13Glede odločitve, ki se nanaša na nepremičnini parc. št. 1210/19 in parc št. 1212, obe k.o. ..., pa je utemeljena pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, prekoračilo tožbeni zahtevek, in da je v tem delu izpodbijana sodba neizvršljiva.

14Skladno s prvim odstavkom 2. člena ZPP sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov (načelo dispozitivnosti). Pravilo o vezanosti na zahtevek pomeni, da sodišče tožniku ne more prisoditi kaj več niti kaj drugega kot je s tožbo zahteval. Tožnik je namreč tisti, ki s tožbenim zahtevkom konkretno opredeli vsebino zahtevanega sodnega varstva, s tem pa opredeli tudi meje sodnega preizkusa⁴.

15Pri odločanju o tožbenem zahtevku za ugotovitev ničnosti pravnega posla v zvezi z določeno nepremičnino in z njim povezane izbrisne tožbe iz 243. člena ZZK-1, je potrebno izhajati iz vsebine pravnega posla ter statusa in pravnega položaja nepremičnine, kot je vpisana v zemljiški knjigi. Predmet razpolaganja z menjalno pogodbo in pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice med prvo in drugo toženko so bile (med drugimi) nepremičnine parc. št. 1210/17 do celote 1/1, parc. št. 1210/19 do celote 1/1 in parc. št. 1212 do deleža 7590/7661, vse k.o. ... Nepremičnine so bile prej del podržavljene nepremičnine parc. št. 344/2, k.o. ..., ki je bila prvotno predmet denacionalizacije. Skladno z določilom 88. člena ZDen in sodno prakso⁵ je premoženje, ki je predmet postopka denacionalizacije (začasno) izvzeto iz pravnega prometa (res extra commercium) in stvari, ki so izvzete iz pravnega prometa nimajo sposobnosti biti objekt stvarnih pravic. Pravne omejitve in status izvzetja iz pravnega prometa se prenese na vse nove parcele, ki nastanejo s parcelacijo. To pomeni, da če je bila celotna stara nepremičnina izvzeta iz pravnega prometa, potem so tudi nove parcele, ki nastanejo z delitvijo, pravno enako omejene in so začasno izvzete iz pravnega prometa glede na to, da so predmet denacionalizacijskega postopka.

16Ker se nepremičnini parc. št. 1210/19 in parc št. 1212, ki sta bili pred opravljeno parcelacijo del nepremičnine parc. št. 344/2, k.o. ..., nahajata v postopku denacionalizacije, kot celota začasno ne moreta biti predmet razpolaganja, ne glede na to, na kakšen način oziroma v kakšnem deležu bosta v postopku denacionalizacije vrnjeni. Obseg in način vračila podržavljenega premoženja je predmet denacionalizacijskega postopka, kjer se bo glede na način vračila opravila tudi odmera ustreznega dela nepremičnine.

17Upoštevaje definicijo nepremičnine, kot jo opredeljuje prvi odstavek 18. člena SPZ⁶, po materialnem pravu brez ustrezne prostorske odmere in parcelacije, tožbenega zahtevka, kot je bil postavljen, ni mogoče "drobiti" na način, kot je z izpodbijano sodbo, pri parcelah št. 1210/19 in 1212, mimo zahtevka, storilo sodišče prve stopnje, ko je odločilo o tožbenem zahtevku le glede določene prostorsko neopredeljene in neodmerjene površine parcele, v ostalem delu (do celote površine parcele) pa tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče prve stopnje za zavrnitev zahtevka v presežku ni imelo podlage, saj zahtevek ni bil postavljen na način, da bi tožnica zahtevala odmero posameznih v zahtevku navedenih nepremičnin, zato sodišče prve stopnje tudi ni imelo česa za zavračat (VIII. izreka izpodbijane sodbe). Sodišče ne more zavrniti nečesa kar ni bilo zahtevano. Tožnici, ki je pravilno postavila tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo dejansko prisodilo nekaj drugega, kot je zahtevala, ne pa morebiti manj. Odločanje mimo postavljenega zahtevka pomeni prekoračitev tožbenega zahtevka, kar prva toženka v pritožbi izrecno graja. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja zakaj je sodišče prve stopnje odločilo mimo postavljenega zahtevka. Odločanje mimo postavljenega zahtevka pa predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka, ki narekuje razveljavitev sodne odločbe, saj sodišče o postavljenem tožbenem zahtevku dejansko (še) ni odločilo⁷.

18Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom, to je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v zemljiškem katastru (prvi odstavek 12. člena ZZK-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 3. člena ZZK-1). Skladno z določbo 31. člena ZZK-1 mora biti v listini, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Tudi v listini, ki je podlaga za izbris pravice, mora biti navedena vsebina te pravice s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Lastninske pravice ali stavbne pravice tako v zemljiški knjigi ni mogoče vpisati ali izbrisati v korist določene osebe na določeni površini parcele izraženi v m². Takšnega vpisa oziroma izbrisa zemljiškoknjižno ni mogoče izvesti, zato je sodba sodišča prve stopnje v točkah VI. in VII. izreka, glede nepremičnin parc. št. 1210/19 in parc št. 1212, obe k.o. ..., neizvršljiva.

19Ugotovljene nepravilnosti ne predstavljajo očitne pisne pomote v smislu določila 328. člena ZPP, ki bi jo lahko po odredbi sodišča druge stopnje (peti odstavek 328. člena ZPP) sodišče prve stopnje popravilo s popravnim sklepom, kot v odgovoru na pritožbo predlaga tožnica. Če bi izrek sodbe le "popravili" tako, da bi izbrisali podatek o površini parcel, bi izpodbijano odločitev dejansko spremenili v materialnopravnem smislu, temu pa institut poprave sodbe ni namenjen.

20Zaradi zgoraj ugotovljenih kršitev je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje v točkah II., III., IV., V., VI. in VII. izreka v delu, ki se nanaša na nepremičnini parc. št. 1210/19 in parc št. 1212, obe k.o. ..., posledično pa tudi v stroškovnem delu v točki IX. izreka, razveljaviti.

21Zaradi opisane enotnosti tožbenega zahtevka, ki mu je takšnemu, kot je bil postavljen, mogoče le v celoti ugoditi ali ga v celoti zavrniti, je bilo potrebno sodbo razveljaviti tudi zavrnilnem delu, in sicer v točki VIII. izreka.

22Sodišče druge stopnje je na podlagi 357. člena ZPP v razveljavljenem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju, glede na predstavljena materialnopravna stališča sodišča druge stopnje, o tožbenem zahtevku v delu, ki se nanaša na nepremičnini parc. št. 1210/19 in parc. št. 1212, obe k.o. ..., odločiti v mejah postavljenega zahtevka.

23Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).

¹ Tožbeni zahtevek na 4. strani 1. pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 9. 5. 2024.
² Nepremičnina parc. št. 344/2, k.o. ..., ki je bila prvotno predmet denacionalizacije, je bila razparcelirana in so iz nje nastale tri nove parcele (parc. št. 1210/17, 1210/19 in 1212).
³ Z identifikacijskim znakom, to je identifikacijsko oznako, kot je vpisana v zemljiškem katastru (prvi odstavek 12. člena ZZK-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 3. člena ZZK-1).
⁴ A. Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 30.
⁵ VS RS sodba II Ips 123/2015 z dne 16. 7. 2016.
⁶ Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami.
⁷ J. Zobec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 460.