VSC Sodba I Kp 10501/2024

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obtoženca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Celju obtoženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ter mu izreklo kazen tri leta zapora, v katero je vštelo čas pridržanja in pripora od 13. 2. 2024 od 8.10 ure. Na podlagi petega odstavka 86. člena KZ-1 je obtožencu vzelo prepovedano drogo, na podlagi prvega odstavka 73. člena KZ-1 pa digitalno tehtnico z napisom "Pocket Scale". Na podlagi 74. in 75. člena KZ-1 mu je v plačilo naložilo znesek 4.520,00 EUR, kar ustreza s kaznivim dejanjem pridobljeni protipravni premoženjski koristi. Oprostilo ga je povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

2Zoper sodbo se je pritožil obtoženčev zagovornik iz razlogov po 1., 3. in 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, tj. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločbe o kazenskih sankcijah in o odvzemu premoženjske koristi. Predlagal je, da višje sodišče sodbo spremeni tako, da namesto obsodilne izreče oprostilno, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo "odločanje".

3Pritožba ni utemeljena.

4Zagovornik zatrjuje, da naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, saj naj bi bila ogleda skupnih prostorov bloka na naslovu ..., dne 18. 9. 2023 in 13. 2. 2024 opravljena v nasprotju z določbami prvega odstavka 215. člena ter prvega in tretjega odstavka 216. člena ZKP, tj. v nasprotju z določili o hišni preiskavi. Poleg tega naj bi prvo sodišče izpodbijano sodbo obremenilo z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, dejansko stanje naj bi ugotovilo zmotno in nepopolno ter prekršilo še določbe o izreku kazenskih sankcij in o odvzemu premoženjske koristi. Slednjega pritožbenega razloga iz 4. točke prvega odstavka 370. člena ZKP sicer pritožnik z ničemer vsebinsko ne substancira, zato je pritožbeno sodišče odločbe o kazenskih sankcijah ter o odvzemu premoženjske koristi preizkusilo po 386. členu ZKP.

5Za listine, ki se nahajajo v spisu in jih pritožnik našteva v predzadnjem odstavku na strani 2 pritožbe, procesni zakon na nobenem mestu ne določa, da se nanje sodba ne bi smela opirati, obenem pa ne gre za listine, ki bi bile pridobljene s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato kršitve določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni.

6Pritožbeno sodišče pritrjuje konkluziji sodišča prve stopnje, da sta bila ogleda skupnih prostorov dne 18. 9. 2023 in 13. 2. 2024 opravljena zakonito, natančneje na podlagi določb drugega odstavka 164. člena in 245. člena ZKP, zaradi česar so tudi dokazi, pridobljeni na podlagi in v posledici opravljenih ogledov, zakoniti ter ustavnoskladni. Konsekventno ni prav nobenega razloga, da se nanje ne bi smela opreti sedaj izpodbijana sodba.

7Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da že iz podatkov pridruženega spisa I Kpr 11153/2024 izhaja, da so bili policisti iz prijave B. B.z dne 18. 11. 2022 (med drugim) seznanjeni, da naj bi B. B. od obtoženca v obdobju maj - oktober 2022 kupoval kokain, pri čemer naj bi obtoženec preprodajal tudi marihuano, kokain pa naj bi najverjetneje shranjeval tudi v kleti bloka ... Dne 1. 12. 2022 je bila v obtoženčevem stanovanju in kleti opravljena hišna preiskava, pri kateri mu je bila (kot se je kasneje izkazalo na podlagi analiz NFL) zasežena droga heroin, kokain in konoplja ter digitalna tehtnica. Dne 5. 1. 2023 so policisti nato prejeli anonimno e-prijavo (list. št. 20), v kateri je bilo navedeno, da v kletnih oziroma pritličnih prostorih naslova ... A. A. že dalj časa dnevno prodaja drogo, drogo pa ima spravljeno v kletnih prostorih in v prostoru, kjer je dostop do vodovodnih cevi. Vsebino te anonimne prijave je policist C. C. povzel v uradnem zaznamku o zaznavi kaznivega dejanja z dne 3. 2. 2023 (list. št. 21). Sledila je anonimna e-prijava z dne 28. 2. 2023 (list. št. 203), v kateri je bilo navedeno, da na danem naslovu stanovalec A. A. prodaja mamila, kar počne v skupnih prostorih stavbe (pod stopnicami, v kleti, v vetrolovu, prostoru za smeti). Smiselno enako je razvidno iz anonimnega pisma, naslovljenega "prošnja za takojšnje ukrepanje", ki ga je PP Velenje prejela dne 8. 6. 2023 (list. št. 204). V anonimni e-prijavi z dne 2. 7. 2023 (list. št. 205) je bilo navedeno, da lokalni prekupčevalec drog A. A., stanujoč na tem naslovu, prodaja drogo lokalnim narkomanom, drogo pa ima skrito v kleti oziroma možno tudi v skupnih prostorih bloka. Povzeti podatki, pridobljeni na podlagi izvedene hišne preiskave pri obtožencu dne 1. 12. 2022 in številnih anonimnih prijav, so se le še podkrepili s prijavo Č. Č. z dne 10. 8. 2023 (list. št. 22), ki je obtoženca naznanil, da pri njemu zadnjih šest mesecev kupuje heroin in občasno kokain, A. A. pa ima skrivališče kar v stopnišču bloka, kjer hrani neko količino različnih drog, poleg heroina in kokaina ima tudi "travo" ter speed. Policist C. C. je povzel prijavo Č. Č.a, pri čemer je uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja z dne 16. 8. 2023 (list. št. 23) zaključil z opazko, da "osumljeni A. A. na naslovu bivanja vrši ulično prodajo prepovedanih drog". V ta spoznavni okvir se je umestila pritožbeno izpostavljena anonimna prijava z dne 18. 9. 2023.

8Iz vsebine list. št. 24 jasno izhaja, da je dežurni policist D. D.18. 9. 2023 ob 10.36 uri prejel klic anonimnega občana, ki je povedal, da ima "Zoki" iz ... v kletnih in skupnih prostorih bloka "robo", ter želel, da Policija prijavo preveri. Kot "subjekt" je v dokumentu identificiran "možni osum. A. A., ...". V rubriki "ukrep" je navedeno, da je bil takoj obveščen vodja izmene C. C. Višji policist C. C. je v uvodu uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 18. 9. 2023 (list. št. 25) zapisal, da je tega dne ob 10.36 uri na PP Velenje poklical anonimni občan, ki je naznanil, da oseba "Zoki" v kletnih prostorih na ... hrani prepovedano drogo. Dodal je, da je policistom pod vzdevkom "Zoki" z ... pri ... poznana oseba A. A. C. C. je že zaslišan v preiskavi izpovedal, da je kot vodja skupine PP Velenje v letu 2023 v reševanje dobil več anonimnih prijav, v katerih je bilo naznanjeno, da oseba Zoki, to je A. A., vrši prodajo prepovedanih drog. V avgustu 2023 pa je bil še od Č. Č. sprejet zapisnik o sprejemu ovadbe, tj. ko je Č. Č. zoper A. A. podal prijavo v zvezi z nakupovanjem prepovedanih drog. Prav tako je C. C. izpovedal, da so v posledici prijave B. B.o prodaji prepovedane droge pri obtožencu 1. 12. 2022 izvedli hišno preiskavo, pri čemer je že decembra 2022 šlo za "enak način funkcioniranja" obtoženega, čeravno ob tej prvi hišni preiskavi niso uspeli ugotoviti lokacije droge, ki naj bi jo imel skrito po tujih kleteh. Glede anonimne prijave z dne 18. 9. 2023 je C. C. na glavni obravnavi ob siceršnjem sklicevanju na uradne zaznamke povedal, da misli, da je prijava na policijsko postajo prišla s klicem, očitno pa ga je o njej obvestil dežurni policist (kar je skladno z vsebino dokumentov na list. št. 24 in 25). V bistvenem je šlo za informacijo, da oseba po imenu Zoki hrani ter prodaja prepovedano drogo, prav tako je bila iz prijave razvidna lokacija hrambe.

9Med zaslišanjem priče C. C. na glavni obravnavi je zagovornik podal dokazni predlog (list. št. 537), naj se preveri, kakšna vsebina anonimne prijave je prišla na PP dne 18. 9. 2023 ob 10.36 uri in v kakšni vsebini je bila predana navzoči priči. Dokazni predlog je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo (točka 7 izpodbijane sodbe). Tudi po presoji pritožbenega sodišča gre za nepotreben dokazni predlog, z ugoditvijo kateremu ne bi bilo mogoče še dodatno osvetliti za to zadevo relevantnih dejstev. Vsebina anonimne prijave je docela prezentna iz spisovnega gradiva, povzetega v prejšnji točki, pri čemer se poročilo o vsebini telefonskega klica anonimnega občana nahaja na list. št. 24 spisa in zagovornik v pritožbi protispisno navaja, da "prijave ni, samo govora je o njej". Ker je šlo za klic po telefonu, je doumljivo, da ne gre za prijavo "v fizični obliki". Da si policisti "medsebojno pošiljajo anonimne prijave", je insinuacija, ki jo pritožbeno sodišče zavrača. Hkrati niti sodišče druge stopnje nima razloga, da ne bi sledilo izpovedbi C. C., ki je skladna z listinsko dokumentacijo ter poleg vsebine same prijave sporoča, da je dežurni policist o prijavi takoj obvestil C. C. kot vodjo izmene. Ker ni dvoma, da je anonimna prijava dejansko "obstajala", je s prvim sodiščem soglašati tudi pri zaključku, da obramba glede na spoznavno stanje stvari niti ni v zadostni meri utemeljila relevantnosti pravilno zavrnjenega dokaznega predloga.

10Pritožnik resda upravičeno nasprotuje izvajanjem sodišča prve stopnje (točke 13 - 15 izpodbijane sodbe), da ob pristopu k opravi ogleda dne 18. 9. 2023 policijska preiskava še ni bila osredotočena, da policisti obtoženca tedaj še niso obravnavali kot osumljenca in da so razpolagali kvečjemu z razlogi za sum, da naj bi A. A. v skupnih prostorih bloka hranil prepovedano drogo. Glede na dejstveno podlago, ki jo je pritožbeno sodišče povzelo zgoraj, pri čemer gre poleg mnogih anonimnih prijav v tej smeri (ki za vznik dokaznega standarda utemeljenih razlogov za sum po utrjeni sodni praksi same po sebi še ne bi zadoščale) zlasti za razpolaganje z vsebino kazenske ovadbe Č. Č. ter tudi z izsledki hišne preiskave, ki je bila pri obtožencu opravljena dne 1. 12. 2022, je bržčas moč zaključevati, da so bili dani utemeljeni razlogi za sum, da obtoženec hrani prepovedano drogo (z namenom nadaljnje prodaje), kar je navsezadnje dokazni standard za odreditev hišne preiskave po prvem odstavku 214. člena ZKP. Vendar zaradi te ugotovitve zagovorniku še ni mogoče pritrditi pri pritožbeni tezi, da bi policisti v skupnih prostorih stanovanjskega bloka morali opraviti hišno preiskavo, ne pa ogleda kot (nujnega) preiskovalnega dejanja v predkazenskem postopku.

11Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 18. 9. 2023 (list. št. 25) izhaja, da so policisti na hodnik bloka vstopili skozi vhodna vrata, ki so bila odprta in založena s papirnato škatlo. Večje število torb, vrečk, kozarcev in omotov z ALU- in PVC-zavitki ter vrečk s suho zeleno rastlino je bilo najdenih v skupnih nezaklenjenih prostorih, tj. v prostorih za smeti in cevi v pritličju bloka (enako uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja na list. št. 27). Kraj dejanja je bil zavarovan ter v nadaljevanju opravljen še ogled kraja. Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 18. 9. 2023 (list. št. 26), ki ga je sestavil vodnik službene psičke Beti E. E., je razvidno, da je bil opravljen pregled hodnikov v pritličju bloka s pripadajočimi skupnimi prostori in kletmi. Psička je zaznala vonj po prepovedani drogi na več mestih hodnikov v pritličju v smeri kleti in odlagališča smeti, kjer se na obeh straneh hodnikov nahajajo lesena vrata, tj. brez kljuk ter ključavnic. Iz zapisnika o ogledu (list. št. 28 - 29), ki ga je sestavil vodja ogleda F. F., je razvidno, da so policisti na hodniku (pritličja) bloka levo od stopnišča opazili lesena vrata brez kljuke, ki so bila delno priprta; v delu, kjer je ključavnica, pa je bil zapah v ležišču in ne v odprtem položaju. Ta vrata so odprli ter opazili manjši prostor z odtočnimi cevmi. Na tleh tega prostora so opazili in nato zavarovali več predmetov ter snovi, ki so v zapisniku o ogledu natančno opredeljene. Smiselno enako je bilo postopanje policistov na desni strani stopnišča. Tudi tam so opazili delno priprta lesena vrata brez kljuke, ki so jih odprli in opazili manjši prostor z odtočnimi cevmi ter v njem opredeljene predmete in snovi. Da ne bo ponavljanja, je identična situacija zapisniško opisana tudi za še ena podobna lesena vrata na drugi strani hodnika. Zatečeno stanje ob ogledu je bilo fotodokumentirano, pri čemer se fotografije nahajajo na list. št. 31 - 101 spisa, vključno s fotografijami odprtih vhodnih vrat bloka, založenih s papirnato škatlo (list. št. 32), ter lesenih vrat, ki vodijo v prostore z odtočnimi cevmi (npr. list. št. 35, 55 in 81).

12Policist C. C. je v preiskavi izpovedal, da so 18. 9. 2023 po anonimni prijavi odšli na naslov, kjer so vstopili v odprt stanovanjski blok. Vhodna vrata so bila odprta in zataknjena s papirnato škatlo. Kolega s službenim psom E. E. je po navodilu C. C. opravil pregled kletnega dela stopnišča, kakor je izhajalo iz prejete prijave. Večja količina prepovedanih drog je bila najdena v posameznih prostorih za smeti in cevi kanalizacije. V nadaljevanju je bil opravljen ogled pod vodstvom policista F. F. Do prostorov, kjer je bila najdena droga, je bilo možno dostopati s hodnika bloka, saj na lesenih vratih ni ne kljuk niti ključavnic. Večina jezičkov vrat je obrnjenih "kontra", zato se vrata lahko odprejo z rahlim potegom. Tudi na glavni obravnavi je C. C. izpovedal, da je bila droga najdena v skupnih prostorih, ki niso bili zaklenjeni, notri so bile cevi in jaški za smeti. Vse navedeno je razvidno iz fotoalbuma v spisu (list. št. 31 - 101). Vodnik psičke E. E. je v preiskavi izpovedal, da je psica Beti pri treh vratih v skupnih prostorih bloka nakazala možnost hrambe prepovedanih drog. Ti prostori so bili desno in levo od stopnišča, kjer so tudi neke kanalizacijske cevi. Na glavni obravnavi je E. E. izpovedoval vsebinsko enako; na vprašanje, kako so se odpirala vrata v prostore, namenjene kanalizacijskim cevem, pa je odgovoril, da so bila vrata zapahnjena, kljuke so bile snete. Na nadaljnja vprašanja (tudi v zvezi z ogledom 13. 2. 2024) je E. E. povedal, da je šlo za skupni prostor, ni pa vedel, kako so odprli vrata, saj je to urejal policist C. C., ki je zadevo operativno vodil. E. E. je potrdil, da kljuke na vratih niso bile nameščene; nameščen je bil del, ki vsebuje ključavnico. V tem kontekstu ni mogoče spregledati niti izpovedbe Č. Č., ki je v preiskavi povedal, da je obtoženec "blago" skrival na stopnišču, Č. Č. pa mu je enkrat ukradel nekaj heroina, kokaina in še konoplje, zaradi česar sta se stepla. Na glavni obravnavi je izpovedal, da je mamila vzel prav za lesenimi vrati, kot so mu bila predočena s fotografije (list. št. 35), šlo pa je za vrata brez kljuke. Prostor je bil odprt in je do njega lahko dostopal vsak, ki je vedel, da je "to" (droga) notri.

13Glede na navedeno je pravilno izhodišče sodišča prve stopnje (točka 9 sodbe), da so policisti vstopili v skupne (pritlične) prostore oziroma hodnik večstanovanjske stavbe (bloka), pri čemer so v nadaljevanju opravili ogled skupnih nezaklenjenih prostorov, natančneje prostorov s kanalizacijskimi cevmi za (priprtimi) lesenimi vrati. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema tudi razloge v točki 11 obrazložitve, da je šlo za prosto dostopne prostore, ne le z vidika samega vstopa v stavbo, temveč tudi v nezaklenjene skupne prostore, katerih lesena vrata so se odprla z rahlim potegom, na kar je poleg protokolirane vsebine zapisnika o ogledu moč sklepati iz izpovedbe policista C. C.ja, ki jo potrjujejo fotografije lesenih vrat v spisu, pa tudi iz izpovedbe Č. Č., ki je v odsotnosti obtoženca prav iz enega od prostorov za lesenimi vrati nemoteno odtujil določeno količino droge. Dvoma ni v dokazni sklep prvega sodišča, da so bila vhodna vrata v blok očitno odprta, kakor je izpovedal C. C., fotografiji na list. št. 32 pa tudi ne dopuščata drugačne interpretacije. Povsem sprejemljiva je tudi dokazna ocena, da je policist C. C. kot operativni vodja bolj verodostojno kakor E. E., ki je vodnik službenega psa, poročal o načinu odpiranja lesenih vrat, pri čemer je E. E. izrecno izpovedal, da je odpiranje vrat urejal policist C. C. Zato E. E. ocena, da naj bi bila vrata "zapahnjena", nima relevantnega vpliva na ugotavljanje odločilnih dejstev in ne podpira pritožbene teze, da naj bi bila vrata "zaklenjena". Dokazna ocena je tudi v tem delu logična, ne nazadnje pa pritožnik, ki očitno ne verjame policistom na prav nobeni točki, spregleda še izpoved Č. Č. ter se ne sooči z dejstvom, da je slednji (v obtoženčevi nenavzočnosti) vstopil v enega od prostorov z drogo, kar seveda ne bi bilo mogoče, če bi bila lesena vrata zaklenjena. Razlogi v točki 11 izpodbijane sodbe niso v nobenem pogledu nejasni niti v precejšnji meri s seboj v nasprotju, bistvena procesna kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP pa ni podana.

14Enako velja za razloge v točkah 10 in 12 sodbe, kjer je sodišče prve stopnje, tj. ob upoštevanju (ustavno)sodne doktrine ter judikature, pravilno razlogovalo, da se ustavna jamstva v zvezi s hišno preiskavo, katerih uveljavitev pogreša pritožnik, nanašajo le na prostore, v katerih posameznik upravičeno pričakuje zasebnost.¹ Ustava RS v 36. členu varuje nedotakljivost stanovanja in drugih prostorov, za pojem "stanovanja" oziroma drugih prostorov pa je v tej luči odločilno, da gre za zaključeno celoto prostorov, ki jih določena oseba uporablja za bivanje, kjer živi sama ali skupaj z bližnjimi ter kamor spusti zgolj osebe, ki jim dovoli vpogled v najbolj skrita področja svojega življenja. Gre za prostore, kjer oseba upravičeno pričakuje, da se jo pusti pri miru, ker je tam doma, mora pa iti za prostore, ki so v nekem smislu po pomenu in namenu enačeni s stanovanjem. Utemeljena je zato presoja prvega sodišča, da skupni prostori v pritličju večstanovanjske stavbe, kjer se nahajajo kanalizacijske cevi in za dostop do katerih ni bilo treba premagovati nobenih ovir, pač ne morejo predstavljati prostorov, kjer bi obtoženi upravičeno in navzven prepoznavno pričakoval, da se ga tam pusti pri miru ali da bo varovan pred vstopom drugih ljudi (prvenstveno stanovalcev bloka), navsezadnje pa tudi policistov. Posledično s pristopom do teh prostorov ter s sledečo izvedbo ogleda kot nujnega preiskovalnega dejanja policisti niso kršili nedotakljivosti stanovanja in drugih prostorov. Prostori evidentno niso bili namenjeni bivanju ter dostop do njih ni bil kakor koli omejen, zato policisti, ki so ravnali v mejah svojih pooblastil po drugem odstavku 164. člena in 245. členu ZKP, niso kršili obtoženčevih pravic iz 36. člena Ustave, saj predpostavke za varstvo teh pravic niso bile izpolnjene. Kot je bilo pojasnjeno, policistom ni bil otežen ne vstop v stanovanjski blok niti vstop v prostore za lesenimi vrati, a tudi, če bi temu bilo tako, Vrhovno sodišče celo v okoliščini, ko so bila vhodna vrata v neko stavbo zaklenjena s ključavnico obešanko, ni prepoznalo kršitve pravice do nedotakljivosti stanovanja in drugih prostorov,² tj. vse dokler ni šlo za prostore, v katerih bi posameznik upravičeno pričakoval zasebnost. Glede na to ugotovitev ni pomembno, da prostori, kjer je bila najdena (obtoženčeva) prepovedana droga, niso bili zapuščeni. Ključno je, da v njih ne obtoženi niti kdor koli drug ni upravičeno pričakoval zasebnosti, kar bi zahtevalo pridobitev odredbe za hišno preiskavo (prvi odstavek 215. člena ZKP). Razumljivo je, da v takšni situaciji niso aplikativne ne določbe prvega odstavka 216. člena ZKP o navzočnosti imetnika stanovanja pri hišni preiskavi niti tretjega odstavka 216. člena ZKP o navzočnosti dveh solenitetnih prič, zato o ekskluzijski sankciji izsledkov opravljenega ogleda dne 18. 9. 2023 na podlagi 219. člena ZKP ne more biti govora. Pri opravljanju ogleda ni predvidena prisotnost "hišnika", "upravitelja stavbe", kakor tudi ne, kot je razumeti, "nekaterih stanovalcev" kot solastnikov v bloku.³ Drugačna pritožbena stališča zagovornika niso utemeljena, vključno z delom, kjer pritožnik v nasprotju z utrjeno (ustavno)sodno prakso od sodišča pričakuje, da bi se izreklo, "v katerem predpisu je kaj takega določeno".

15Če policija v predkazenskem postopku v skladu z drugim odstavkom 164. člena ZKP opravi ogled kraja, je ob smiselni uporabi drugega odstavka 178. člena ZKP pri ogledu lahko navzoč osumljenec, o čemer ga je ob prav tako smiselni uporabi petega odstavka 178. člena ZKP treba o tem na primeren način obvestiti, razen če bi bilo nevarno odlašati. Določbe tega člena se uporabijo tudi, če se preiskovalno dejanje opravi pred sklepom o preiskavi (deveti odstavek 178. člena ZKP).

16Pritožbeno sodišče se je v točki 10 te sodbe že opredelilo, da je bilo preiskovanje v času ogleda 18. 9. 2023 že osredotočeno na sedanjega obtoženca. To pomeni, da bi mu bilo kot tedanjemu osumljencu ob opravi ogleda treba zagotoviti jamstva poštenega postopka v kontekstu 29. člena Ustave in 6. člena EKČP.⁴ Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 18. 9. 2023 (list. št. 25) je razvidno, da se je ob prihodu policistov pred blok obtoženec nahajal na kraju, se najprej napotil v blok, nato pa je počasi odšel v smeri bloka Goriška cesta 41 v Velenju. Tudi sicer iz podatkov spisa ni mogoče razbrati, da so obstajale okoliščine, ki bi narekovale opustitev takojšnje izsleditve obtoženca ter obvestitve o nameravanem ogledu kraja, ki je bil s strani policistov zavarovan, pri čemer višje sodišče ne sprejema ocene policista C. C. na glavni obravnavi, da obtoženi "takrat še ni bil osumljeni". Vendarle pa je pri ugotavljanju, ali je bil postopek kot celota pošten, treba upoštevati, ali je bila v njem spoštovana pravica do obrambe. Zlasti je treba preučiti, ali je imel obtoženec možnost izpodbijati verodostojnost dokazov, pridobljenih v okvirih ogleda, in nasprotovati njihovi uporabi. Treba je upoštevati tudi kvaliteto dokazov, vključno s tem, ali okoliščine, v katerih so bili pridobljeni, vzbujajo dvom o njihovi zanesljivosti ter točnosti. V zvezi s tem sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bil o ogledu sestavljen zapisnik z dne 19. 9. 2023; izdelan je bil fotoalbum, ki se nahaja v spisu. Tako iz listin v spisu kot iz izpovedb policistov je natančno razvidno, kako je ogled potekal, prav tako natančno so protokolirane ugotovitve ogleda. Na pripombe, ki jih je v smeri izvedbe ogleda uperila obramba, je v kazenskem postopku odgovorilo že sodišče prve stopnje, s to sodbo pa tudi višje sodišče, ki nima pomisleka v verodostojnost in točnost predmetnega spisovnega gradiva ter dokumentacije, ki izvira iz ogleda (poročila NFL), glede česar se bo pritožbeno sodišče opredelilo še v nadaljevanju. Obramba je imela skratka učinkovite možnosti, da se v zvezi z izsledki ogleda opredeli in izpodbija njihovo verodostojnost, zato okoliščina, da obtoženec (kot tedanji osumljenec) pri ogledu ni bil navzoč, ne pomeni, da dokazi, sledeč ogledu, niso bili pridobljeni zakonito, ter ne pomeni, da je zaradi kršitve petega odstavka 178. člena ZKP prišlo do kršitev obtoženčevih konvencijskih in ustavnih jamstev. V tem oziru kljub utemeljeni pritožbeni kritiki naziranja prvega sodišča, da so bili podani kvečjemu razlogi za sum, da se izvršuje kaznivo dejanje, dokazi, izvirajoči iz ogleda, niso dokazi, na katere se izpodbijana sodba ne bi smela opirati, ter ni podana bistvena procesna kršitev po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

17Medtem ko se je izkazalo (točke 48 in nasl. izpodbijane sodbe), da so policisti pri ogledu dne 18. 9. 2023 našli in zavarovali prepovedano drogo konopljo, kokain, heroin in amfetamin ter da so bili na opredeljenih predmetih najdeni tako prstni odtisi obtoženca kot njegove biološke sledi, je G. G. ki je bil sicer že med policijsko intervencijo 18. 9. 2023 zaloten pri stanovanjskem bloku obtoženca, dne 21. 9. 2023 podal prijavo (list. št. 117), da je 18. 9. 2023 odtujil tri kilograme kave in jo nesel "Zokiju", da bi kavo zamenjal za pol grama kokaina. Naznanil je, da dva meseca kupuje kokain od Zokija, ki se s kupljeno oziroma plačano drogo vrne iz bloka skozi prostor za smeti. Naznanitev G. G. je policist C. C. povzel v uradnem zaznamku o zaznavi kaznivega dejanja z dne 22. 9. 2023 (list. št. 118). Sledilo je anonimno pismo "skrbnih krajanov", ki ga je PP Velenje prejela 22. 11. 2023 (list. št. 119), v katerem je zapisano, da so policisti Zokiju A. A. pred meseci (očitno 18. 9. 2023) vzeli vso "robo" v bloku na hodnikih, pri čemer je bil nekaj dni mir, po desetih dneh pa se je spet pojavil pred blokom, kjer čepi cel dan in sprejema stranke, kot da se ni nič zgodilo. Drogo ima spet v celem bloku skrito po vseh luknjah. C. C. je po povzetku anonimne prijave v uradnem zaznamku o zaznavi kaznivega dejanja z dne 26. 11. 2023 (list. št. 120) povzel tudi najdbo in zavarovanje večje količine različnih prepovedanih drog ob nedavnem ogledu ter sklenil, da osumljeni A. A. očitno zaradi prodaje hrani in prav tako vrši ulično prodajo drog v svojem bloku oziroma pred njim. Na podlagi pridobljene odredbe za hišno preiskavo I Kpd 6167/2024 z dne 25. 1. 2024 so policisti dne 13. 2. 2024 opravili preiskavo stanovanja in kleti ter o njej sestavili zapisnik (list. št. 126 - 127) in posneli fotografije (list. št. 128 - 131). Iz uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja C. C.ja z dne 13. 2. 2024 (list. št. 132) nadalje izhaja, da je po zaključeni hišni preiskavi službeni pes nakazal prisotnost prepovedanih drog v prostoru za cevi v kletnih prostorih stanovanjskega bloka. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da se v teh prostorih nahaja večja količina sumljivih snovi. Kraj dejanja je bil zavarovan in v nadaljevanju opravljen ogled, ko je bilo ugotovljeno, da se v skupnih nezaklenjenih prostorih (tj. prostorih za smeti ter cevi v pritličju) nahaja večje število vrečk in posod z ALU- in PVC-zavitki ter vrečk s suho zeleno rastlino in belo ter rjavo grudasto ali praškasto snovjo. Iz zapisnika o ogledu (list. št. 133 - 134), ki ga je vodila policistka H. H., je razvidno, da je službena psica E. E. po odhodu iz stanovanja, kjer se je opravljala hišna preiskava, pri priprtih vratih prostora, ki se nahaja v pritličju, nakazala prisotnost substanc, za katere obstaja sum prepovedane droge. Tudi tokrat so policisti vstopili v blok skozi vhod, na desni strani stopnišča pa so bila opažena lesena vrata brez kljuke, delno priprta; v delu, kjer je ključavnica, je bil zapah v ležišču in ni bil v odprtem položaju. Vrata so odprli ter v manjšem prostoru, v katerem so bile odtočne cevi, opazili in zavarovali več predmetov ter snovi, ki so v zapisniku o ogledu natančno opredeljene. Da ne bo ponavljanja, je identična situacija zapisniško protokolirana še za prostore za več lesenimi vrati. V prostoru za vrati z napisom "smeti" je bila najdena lesena miza z dvema stoloma, več embalaž kave in dve sodni odločbi na ime A. A. O ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja je uradni zaznamek z dne 13. 2. 2024 izdelal tudi E. E. (list. št. 137), ki je zapisal, da je po končani preiskavi stanovanja in kletnih prostorov službena psica na hodniku pritličja stanovanjskega bloka v smeri proti kletem ter odlagališču smeti, kjer se na obeh straneh nahajajo lesena vrata brez kljuke in ključavnice, zaznala prisotnost prepovedanih drog. Stanje ob ogledu je bilo fotografirano (list. št. 138 - 201).

18Policist C. C. je v preiskavi izpovedal, da so konec novembra 2023 znova prejeli anonimno prijavo, da obtoženec ponovno na isti način prodaja in hrani prepovedano drogo. Pridobljena je bila odredba za hišno preiskavo, h kateri so pristopili 13. 2. 2024. Obtoženec je bil pred blokom, odvzeta mu je bila prostost; kot izhaja iz zapisnika o hišni preiskavi, pa je bil pri preiskavi stanovanja ter kleti tudi navzoč. Glede na zadnjo anonimno prijavo o ponovni hrambi prepovedanih drog je kolega s službenim psom E. E. poslal, da ponovno preveri hrambo drog v prostorih, kjer so že bile najdene ob ogledu 18. 9. 2023. Sum je bil potrjen, zato so ponovno opravili ogled kraja. Glede vhodnih vrat v blok, tj. ko so izvedli prijetje in hišno preiskavo, je C. C. povedal, da so bila, kolikor se spomni, odprta ter so v blok lahko vstopali brez problema. Vodnik službene psice E. E. je v preiskavi izpovedal, da je bil poklican na kraj hišne preiskave naknadno, da zopet preveri morebitno nahajanje prepovedane droge v skupnih prostorih. Tudi v tem primeru se je pri enih vratih, kot že 18. 9. 2023, psička ustavila in nakazala na prepovedane droge. Pri preiskavi teh prostorov obtoženi ni bil poleg, ampak je bil zgoraj pri hišni preiskavi. Na glavni obravnavi je E. E. izpovedal, da psice v kleti (ki se je preiskovala v okviru hišne preiskave) ni uporabil; najprej so šli z njo v stanovanje, šele pozneje, ko so se vračali iz stanovanja, pa so šli dol na tisto mesto v skupnih prostorih, kjer je že nazadnje zaznala droge. Policistka H. H. je v preiskavi izpovedala, da je bila po hišni preiskavi poleg pri ogledu, ki je bil opravljen v pritličnih prostorih bloka in hodnikih, kjer je službeni pes zaznal prepovedano drogo. Ko se je opravljal ogled, je bila hišna preiskava že zaključena - obtoženi je imel možnosti biti poleg pri ogledu, vendar je rekel, da tega ne želi, ter ni bil. Smiselno enako je H. H. izpovedovala tudi na glavni obravnavi, ko je potrdila, da je bil po zaznavi službenega psa v skupnih prostorih opravljen ogled. Šlo je za prostore, ki niso bili opremljeni, tam so bile neke cevi. Ločila je med obema preiskovalnima dejanjema, tj. med hišno preiskavo v stanovanju in v pripadajoči kleti ter med ogledom v skupnih prostorih večstanovanjske stavbe.

19Ob sklicevanju na predhodne razloge te sodbe v izogib nepotrebnemu podvajanju pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje (točki 16 in 17 sodbe), da obtoženec v skupnih prostorih stanovanjskega bloka enako kot že 18. 9. 2023 tudi dne 13. 2. 2024 ni mogel upravičeno pričakovati zasebnosti, zato policisti, ki so zakonito opravili ogled kraja, niso prekršili ne 36. člena Ustave niti zakonskih zahtev, ki se nanašajo na izvedbo hišne preiskave (zahteva po sodni odredbi in po navzočnosti solenitetnih prič). Čeprav višje sodišče ne more pritrditi izvajanjem prvega sodišča, da obtožencu, zoper katerega je bil sum osredotočen že dne 18. 9. 2023, toliko bolj pa 13. 2. 2024 (točka 17 te sodbe), ko je v posledici dokaznega standarda utemeljenih razlogov za sum pri njem potekala hišna preiskava (prvi odstavek 214. člena ZKP), ne bi bilo treba omogočiti navzočnosti pri ogledu (na podlagi smiselne uporabe petega odstavka 178. člena ZKP), pa je glede ogleda z dne 13. 2. 2024 v tej luči odločilno, da se je obtoženec (kot tedanji osumljenec) pravici do prisotnosti pri ogledu skupnih prostorov odrekel, kar izhaja iz izrecne izpovedbe priče H. H. in ne drži pritožbeno spraševanje zagovornika, ali o tem obstaja dokaz. Tudi v praksi Vrhovnega sodišča je judicirano stališče, da se ogled lahko opravi brez osumljenca, če slednji poda izrecno soglasje, da se ogled opravi brez njegove navzočnosti.⁵ Na koncu, a ne nazadnje, pa vsi razlogi, ki jih je sodišče druge stopnje navedlo v točki 16 te sodbe, veljajo tudi v zvezi z ogledom z dne 13. 2. 2024, saj zaradi neprisotnosti obtoženca pri ogledu kazenski postopek kot celota še zdaleč ni nepošten. Pritožnik zgolj na posplošeni ravni navrže, da bi morale priče zagotavljati, da je tisto, kar je zapisano v zapisniku o hišni preiskavi (najbrž: zapisniku o ogledu), verodostojno, medtem ko pritožbeno sodišče enako kot sodišče prve stopnje pomislekov v verodostojnost vsebine zapisnika ne najde.

20Na pavšalne pritožbene navedbe, da naj bi policisti po odredbi za hišno preiskavo z dne 25. 1. 2024 "nekaj taktizirali" do 13. 2. 2024, sodišče druge stopnje zaradi nedoločnosti ne more odgovoriti. E. E. je, zaslišan kot priča, natančno izpovedal, da je šel s službenim psom najprej v stanovanje, šele ob vračanju iz stanovanja pa v skupne prostore bloka, zato ni nič nenavadnega v okoliščini, če psica ob prihodu ni zavohala ničesar. Iz izpovedb C. C. in E. E.-ja ne izhaja, da je pes kar koli zavonjal že pri izstopu iz stanovanja v 5. nadstropju; oba sta skladno povedala, da se je E. E. (očitno po navodilu C. C.ja) napotil v prostore, kjer je bila že dne 18. 9. 2023 izsledena shranjena prepovedana droga, ter je tam, ne pa pred stanovanjem, psica nakazala prisotnost prepovedanih drog. Takemu ravnanju policistov ob upoštevanju najdbe v posledici prejšnjega ogleda ni mogoče očitati nerazumnosti, toliko manj nezakonitosti.

21Krivdorek sodbe v točkah a, b in c, torej utemeljenost očitkov, da je obtoženec prepovedano drogo prodajal B. B., Č. Č. in G. G., je sodišče prve stopnje razumno ter prepričljivo argumentiralo v točkah 20 - 46 obrazložitve. Sodišče druge stopnje se predmetnim razlogom pridružuje in jim na pritožbeni stopnji nima kaj bistvenega dodati.

22Glede prodaje droge Č. Č. je prvo sodišče natančno obrazložilo, zakaj izpovedbo priče šteje za verodostojno. Pritožba napada razloge, s katerimi je prvo sodišče po eni strani ocenilo, da Č. Č. "psihofizično stanje" med zaslišanjem na glavni obravnavi ni vzbudilo dvomov v verodostojnost njegove izpovedbe, po drugi pa, da je bil Č. Č. priseben tudi 10. 8. 2023, ko je podal izjavo, povzeto v zapisniku o sprejemu ustne ovadbe (list. št. 22), in v kateri je že obremenil obtoženca. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 6. 8. 2024 je razvidno le to, da je bil Č. Č. uvodoma opomnjen na dostojno obnašanje, da se je med zaslišanjem prestopal in da je prosil, če gre lahko na stranišče. Zagovornik je na zapisnik sicer pripomnil, da naj bi se priča ob predočitvi fotografije zaletel v pult, vendar tega nista zaznala ne predsednik senata niti prav tako navzoča državna tožilka. Posledično ni mogoče sprejeti pritožbenih ugibanj, da je Č. Č. prišel na sodišče pod vplivom mamil ter da se je v "sodniški pult" zaletel s polno močjo, ker da ni imel prostorske orientacije, saj protokolacija na zapisnik (pri čemer niti pritožbeno sodišče nima pomisleka v ustreznost neposrednih zaznav predsednika senata in državne tožilke) tega ne potrjuje. V preostalem pritožnik zgolj na ravni špekulacij problematizira resnicoljubnost obremenilne izpovedbe Č. Č.a, s čimer pa ne more izpodbiti izčrpne in tehtne argumentacije sodišča prve stopnje.

23C. C., ki je skupaj s policistom I. I. sprejel Č. Č. prijavo 10. 8. 2023, je že v preiskavi izpovedal, da je bil Č. Č. ob podaji "kazenske ovadbe" po njegovi oceni v normalnem stanju in ni bil pod vplivom kakšnih prepovedanih drog, sicer ovadbe ne bi sprejel. Na glavni obravnavi je C. C. še potrdil, da je bil Č. Č. takrat trezen ter prišteven. Č. Č. je v preiskavi izpovedal, da je imel tedaj res krizo, bil je namreč brez zdravil in metadona. Šlo je za fizične težave (znojil se je), psihično pa je bil v redu ter ve, kaj je povedal in kaj podpisal. Vsebinsko enako je Č. Č. povedal na glavni obravnavi, ko je potrdil, da je vse res, kar je rekel ob podaji ovadbe, pri čemer je bil kljub abstinenčni krizi psihično v "zdravi formi", čeprav ne povsem, ampak razum mu je delal ter je bil stabilen. Policisti tudi niso pogojevali podaje ovadbe s Helexom. Kljub dejstvu, da je imel Č. Č. približno 36 ur pred podajo prijave v telesu več nedovoljenih substanc (točka 23 izpodbijane sodbe), glede na celotne in določne razloge prvega sodišča, s katerimi se je opredelilo v prid zaključku o Č. Č. verodostojnosti, ni moč sprejeti insinuacij pritožnika, ki že sicer docela posplošeno govori o "temni senci nezakonitega ravnanja policistov" (česar ni, saj je bilo Č. Č. v pridržanju omogočeno uživanje Helexov) ter o "nenavadnih kazenskih ovadbah odvisnikov".

24V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje tudi razlogovanju, s katerim je sodišče prve stopnje razumno pojasnilo, zakaj je sledilo obremenilni izpovedbi G. G. v preiskavi v povezavi z vsebino zapisnika o sprejemu ustne ovadbe z dne 21. 9. 2023 (list. št. 117), ne pa Hauerjevim izvajanjem na glavni obravnavi, ki so bila tudi po presoji sodišča druge stopnje neprepričljiva, notranje protislovna in neverodostojna (točki 34 - 35 izpodbijane sodbe). Tudi v primeru dokazne ocene izjav G. G. se pritožnik vsebinsko niti ne sooči s celovito in argumentirano dokazno presojo prvega sodišča, marveč zgolj pavšalno navaja, da je Hauer "nestabilna oseba", ki "težko kdaj koli govori resnico" ter ji ni moč verjeti nič, s čimer v pritožbenem postopku ne bo mogoče uspeti. Prav nič nenavadnega, še manj nezakonitega, ni v okoliščini, da je sodišče poklonilo vero izpovedbi Č. Č. tudi na glavni obravnavi, medtem ko je izpovedbo G. G. na glavni obravnavi ocenilo kot neresnicoljubno, saj je dokazno presojo prepričljivo obrazložilo. Na nedoločno pritožbeno aludiranje na "pogoje, pod katerimi je (Hauer) podal ovadbo", se sodišče druge stopnje ne more odzvati.

25Neoporečni so nadalje razlogi, s katerimi se je sodišče prve stopnje opredelilo do verodostojnosti priče B. B. (zlasti točka 41 izpodbijane sodbe), kljub temu, da ima B. B. očitne osebne zamere do obtoženca, temelječe v dogodku oziroma fizičnem obračunu, podkrepljenim z uporabo noža, tj. ko je 30. 10. 2022 obtoženec z nožem zabodel B. B. Prvo sodišče je v bistvenem presodilo, da sovražna nastrojenost B. B. do obtoženca, o kateri je B. B. spregovoril povsem odkrito, nima kvarnega vpliva na B. B.ovo resnicoljubno izpovedbo o odločilnih dejstvih v tej kazenski zadevi, torej glede očitka, da je obtoženec drogo prodajal (tudi) B. Pritožbeno sodišče predmetnim razlogom na odreka razumnosti in logičnosti ter se ne strinja z lastno dokazno oceno zagovornika, da B. B. ni verodostojna priča in da je po krivem obremenil obtoženca. Preostale pritožbene navedbe pa so v tem delu tako splošne, da dodaten odgovor ni mogoč. Zagovornik z ničemer ne utemelji, zakaj naj bi bilo jasno, da B. B. ni govoril resnice in da ni bil konsistenten pri svoji izpovedi. Prav tako ne pojasni, v čem naj bi bil način obrazložitve sodbe tak, ki ga je težko oziroma nemogoče razumeti. Sodišču druge stopnje so (tudi) razlogi v točkah 41 - 46 sodbe povsem razumljivi.

26B. B. je izpovedal, da je kokain od obtoženca kupoval po 50 EUR za pol grama. V preiskavi je izpovedal, da je imel denarja dovolj, saj je ves čas delal po terenu. Č. Č. je izpovedal, da je kupoval heroin po ceni 30 EUR za gram in kokain po ceni 80 EUR za gram, torej 40 EUR za pol grama (cena je bila nižja, če je zaradi nakupa večje količine dobil "količinski popust"). V preiskavi je izpovedal, da je imel denar od socialne podpore in tudi mama mu ga je dajala. Na glavni obravnavi je izpovedal, da si je denar izposojal od več ljudi. Kot je pokazal dokazni postopek, je G. G. obtožencu za kokain, kadar ni imel denarja, izročal kavo ali parfum, medtem ko je bila cena za pol grama kokaina 20 EUR. V tej posledici ni nič nerazumnega ali neživljenjskega v stališču izpodbijane sodbe (točka 40 obrazložitve), da je logično, če je obtoženec ceno droge prilagajal glede na finančne zmožnosti posameznega odjemalca. Razvidno je, da je bila cena (za pol grama kokaina) najvišja pri B. B., ki je imel po lastni izpovedbi dovolj denarja, najnižja pri G. G., ki mestoma niti ni imel denarja, Č. Č., ki je bil prejemnik socialne pomoči in si je denar izposojal, pa se uvršča v vmesno polje. Nedvomno, upoštevaje prepričljivo analitično ter sintezno dokazno oceno sodišča prve stopnje, zgolj zaradi pritožbeno izpostavljenih razlik v cenah ni moč govoriti o "dokazu, da so si priče izmišljevale", s čimer se višje sodišče pač ne strinja.

27B. B. je izpovedal, da je prodaja droge izgledala tako, da je obtoženec imel drogo v kleti ali na hodniku bloka, nakar je šel v blok, pripravil količino in jo prinesel ven, B. B. pa mu jo je plačal. Enako kot v preiskavi je izpovedal tudi na glavni obravnavi, kjer je dodal, da je v posameznih primerih šel z obtožencem v blok, kjer ga je čakal na hodniku, obtoženec pa je šel po drogo v klet. Č. Č. je izpovedoval zelo podobno, pri čemer je povedal, da je obtoženi blago skrival na stopnišču oziroma v kabinetu pri stopnicah, Č. Č. pa je videl, da je imel drogo pripravljeno za vsak dan posebej po paketih. Na glavni obravnavi je izpovedal, da sta se z obtožencem včasih dobila pred blokom, kadar je imel drogo obtoženec že pripravljeno, včasih pa sta šla skupaj v notranje (skupne) prostore v bloku. G. G. je že na zapisnik o sprejemu ustne ovadbe z dne 21. 9. 2023 navajal, da je obtoženec po sprejemu kave ali parfuma odšel v blok skozi prostor za smeti in se vrnil s kupljeno oziroma plačano drogo. Vsi trije odjemalci so v stik z obtožencem stopili prek socialnih omrežij oziroma spletnih aplikacij ter se po predhodnem dogovoru srečali z A. A. pred njegovim stanovanjskim blokom. Glede na navedeno ni vprašljivo naziranje prvega sodišča (točka 5 izpodbijane sodbe), da je imel obtoženec "skrbno izdelan način prodaje prepovedanih drog". Sodišče je pojasnilo, da to stališče temelji v izpovedih zaslišanih prič Č. Č., G. G. ter B. B., ki so bile povzete, zato ne drži graja pritožbe, da sklepa o modusu operandi obtoženca sodišče prve stopnje ni obrazložilo oziroma da je to stališče celo protispisno.

28Nemanja Jozić, prebivalec bloka, ki stoji nasproti obtoženčevemu, je izpovedal, kako je vsak dan opazoval prodajo prepovedane droge oziroma sklepal o tem, saj so k obtožencu hodili narkomani in od obtoženca nekaj dobili. Večkrat dnevno je v obtoženčevi družbi videl tudi J. J. Tudi B. B. je izpovedal, da je bil J. J. ves čas pri obtožencu. Da se je J. J. družil z A. A., je potrdil še K. K. Ko je bil J. J. zaslišan kot priča, je v preiskavi izpovedal, da obtoženca pozna že od malega ter da se je pri obtožencu ustavljal pred njegovim blokom. Izrecno je izpovedal, da po njegovem obtoženec ne uživa prepovedanih drog. Tudi na glavni obravnavi je J. J. izpovedal, da se z obtožencem poznata že od malih nog. Na ponovno vprašanje je znova odgovoril, da mu ni znano, da bi A. A. užival prepovedane droge, saj ga ni nikoli videl, da bi to počel, niti ni česa takega slišal. Zgolj v preteklosti sta kdaj skupaj skadila "travo", torej marihuano.

29Obramba je na predobravnavnem naroku (list. št. 496) podala dokazni predlog za postavitev izvedenca kliničnopsihološke ali psihiatrične stroke, tj. "o vplivu obtoženčeve odvisnosti od mamil na njegovo ravnanje in na njegovo vedenje". Na zadnjem naroku za glavno obravnavo (hrbtna stran list. št. 608) je zagovornik pri dokaznem predlogu vztrajal ter dodal, da je obtoženi v svojem zagovoru tudi sam navedel, da je odvisnik. Skliceval se je na pisni zagovor (list. št. 11 pridruženega spisa I Kpr 11153/2024), kjer je obtoženi navedel, da je bilo vse, kar je imel doma (očitek o hrambi prepovedane droge zaradi prodaje v stanovanju - točka d izreka izpodbijane sodbe), namenjeno zanj osebno, saj je to (drogo) potreboval za sebe. Prvo sodišče pa je dokazni predlog upravičeno zavrnilo (točki 5 - 6 obrazložitve), pri čemer je upoštevalo tudi zagovor obtoženca na glavni obravnavi (list. št. 522), tj. da je kot protiuslugo za hrambo mamil (v kleti bloka) lahko užival minimalno količino drog vseh vrst (točka 67 obrazložitve). Sodišče prve stopnje je razumno pojasnilo, da obtoženi niti ni zatrjeval, da bi bil odvisen od prepovedanih drog, česar ni potrdil niti priča J. J., ki, kot je bilo obrazloženo (točka 28 te sodbe), obtoženca pozna že od malega in se je z njim pogosto družil v obdobju izvrševanja kaznivega dejanja, a vendar je zanikal, da bi obtoženec sploh užival prepovedano drogo, kaj šele, da bi bil od nje odvisen. Prav tako je ob upoštevanju razlogov v točki 27 te sodbe ter izsledkov celotnega dokaznega postopka pred prvim sodiščem prezentno, da se v obtoženčevo zmožnost razumeti pomen svojih ravnanj in ravnanja obvladovati (v zavestno ter voljno komponento prištevnosti) ni vzpostavil nikakršen dvom, ki bi narekoval angažiranje izvedenca. Evidentno je, da je za realizacijo prodaje droge trem odjemalcem skozi večmesečna časovna obdobja in za hrambo droge tako v stanovanju kot v skupnih prostorih bloka, od koder je obtoženec črpal material za prodajo odvisnikom, potrebna kompleksna mera preudarnosti ter skrbnosti, zaradi česar ni najti niti najmanjše okoliščine, ki bi vzbudila dvom v obtoženčevo prištevnost.

30Kolikor pritožbeno sodišče na pomisleke pritožnika v smeri zavrnitve dokaznega predloga ni odgovorilo že zgoraj, je sprejeti tudi razloge sodišča prve stopnje, ki je zavrnitev dokaznega predloga umestilo v razumno dokazno oceno izpovedbe J. J. Prepričljivo obrazloženo je naziranje prvega sodišča, da bi J. J. kot obtoženčev bližnji prijatelj vedel, če bi obtoženec užival prepovedane droge. V sfero špekulacij se širijo pritožbena izvajanja, da J. J. očitno ni želel govoriti o obtoženčevi odvisnosti od mamil s predpostavko, da ga s tem ščiti. V kontekstu te kazenske zadeve bi bila obtoženčeva odvisnost zanj potencialno razbremenilna okoliščina, ne obremenilna, kar verodostojnost J. J. izpovedbe le še okrepi in razkrije nelogičnost pritožbene teze, da naj bi J. J. z laganjem o odvisnosti obtoženca ščitil. Posledično ni temelja za pritrditev pritožbenim navedbam, da bi sodišče "lahko raziskalo obtoženčeve vzgibe" ter moralo upoštevati, da je slednji kvečjemu ravnal v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, kar je poleg vsega tudi neupoštevna pritožbena novota.

31Krivdorek izpodbijane sodbe v delu, da je obtoženec v skupnih prostorih bloka z namenom nadaljnje prodaje hranil prepovedano drogo, najdeno ob ogledu 18. 9. 2023, je sodišče prve stopnje med drugim utemeljilo s sklicevanjem na izsledke Poročila o preiskavi NFL z dne 10. 10. 2023 (list. št. 110 - 111), ki ga je izdelala L. L. Šlo je za analizo sledi papilarnih linij, označenih s št. 8-1-1 in 11-1-1 ter najdenih na dveh steklenih kozarcih (list. št. 60 in 71). Na obeh sledeh je bilo razvidnih več kot osem morfoloških značilnosti, zato sta bili primerni za nadaljnjo primerjavo. Sledi sta bili primerjani z odtisi papilarnih linij obtoženca v evidenci daktiloskopiranih oseb sistema AFIS, pri čemer se je prva sled ujemala s prstnim odtisom obtoženčevega prstanca leve roke, druga sled pa z odtisom obtoženčevega levega sredinca. Posledično je bilo dognano, da je obe sledi povzročil obtoženec. Del poročila NFL je tudi slikovna priloga (list. št. 111), v kateri je sled 11-1-1 (spodaj) primerjana z odtisom obtoženca iz sistema AFIS (zgoraj). Postopek izdelave poročila je Konstantinovičeva pojasnila tudi zaslišana na glavni obravnavi, pri čemer je obrazložila, da so slikovno prilogo sicer izdelali samo za eno sled (11-1-1), vendar sta bili obe sledi skladni (torej tudi 8-1-1, kar je docela logično, če sta obe sledi pripadali obtožencu). Na vprašanja zagovornika je obširno pojasnjevala, da pri primerjavi izzvanih sledi s prstnimi odtisi v sistemu AFIS uporabljajo odličen računalniški sistem, ki določene podrobnosti prepozna bolje kot človeško oko, na koncu pa rezultate še vedno preveri človek, natančneje strokovnjak NFL (z različnimi pripomočki, povečavami, kontrasti itn.). Avtorica poročila je v celoti odgovorila tudi na specifična vprašanja zagovornika v zvezi s fotografijama na list. št. 111, zato se kot povsem neutemeljena razkrije sledeča zagovornikova pripomba, da naj bi bil primerjalni posnetek slabe kvalitete in kot tak neprimeren za primerjavo. Na pomisleke obrambe glede verodostojnosti tega poročila NFL je prepričljivo odgovorilo tudi prvo sodišče (točka 52 izpodbijane sodbe) ter se sodišče druge stopnje predmetnim razlogom pridružuje. Izrecno se je izreklo o tem, da ne sprejema pritožnikovih očitkov o domnevno slabi kvaliteti primerjalnega posnetka, zato nasprotna pritožbena trditev ne drži. Zakaj je bila v prilogi poročila prikazana primerjava le za eno sled, ne pa za obe, je bilo obrambi že razumno pojasnjeno, pri čemer zagovornik niti v pritožbi ne utemelji, zakaj bi bilo treba prikazovati še eno identično sled. Kakšnih pomislekov v strokovnost in nepristranskost izdelanega poročila niti na pritožbeni ravni ni, tj. ne glede na to, da je v postopek forenzične analize vključen tudi "stroj" (računalnik). Nobenega temelja ni za pritožbeno tezo, da "ne gre za ujemanje velikega števila identičnih elementov na prstnem odtisu". Prav tako poročilo NFL ne temelji na nezakonitih dokazih, saj se je pritožbeno sodišče zgoraj že opredelilo, da je bil ogled dne 18. 9. 2023, ko so bili najdeni ter zavarovani prstni odtisi obtoženca, izveden zakonito.

32Priča L. L. je med zaslišanjem na glavni obravnavi opozorila še na obstoj Poročila o preiskavi z dne 11. 1. 2024, ki dotlej še ni bilo del procesnega gradiva. Sodišče prve stopnje je poročilo kopiralo in se sedaj nahaja v prilogah C6 - C10, izvoda pa sta bila na glavni obravnavi 22. 10. 2024 vročena tudi državni tožilki ter zagovorniku. Iz poročila NFL z dne 11. 1. 2024 je v bistvenem razvidno, da je sledi papilarnih linij, ki sta bili izzvani na alufoliji z oznako 8-6, prav tako zaseženi ob ogledu dne 18. 9. 2023, povzročil obtoženec. Avtorici poročila ni bilo znano, zakaj se poročilo pred tem ni nahajalo v spisu, kljub temu pa ni nobenega razloga, da se prvo sodišče ne bi smelo opreti tudi na poročilo z dne 11. 1. 2024 (točka 53 izpodbijane sodbe), ki ga je v dokaznem postopku prebralo. Pritožnik sicer govori o prstnih odtisih na kozarcu, v resnici pa gre za odtisa na alufoliji, še pomembneje pa je, da ne drži, da obrambi ni bilo omogočeno, da se s poročilom seznani. Kot je že bilo povedano, je bilo poročilo izročeno obema strankama na glavni obravnavi, s čimer sta se z njegovo vsebino nedvomno (lahko) seznanili in jima je bila obenem dana možnost, da v zvezi z njim uresničita pravico do izjave. Zakaj ekspertinja NFL ne bi smela biti zaslišana kot (strokovna) priča, pritožnik določno ne argumentira. Tudi v tem delu pritožbe zagovornik ponavlja prejšnje pripombe, s katerimi podaja svoje poglede na delovanje "policijskega aparata" ter reproducira domneve o nekvalitetnih primerjalnih sledeh obtoženca. Z gornjimi razlogi je te pomisleke pritožbeno sodišče že zavrnilo, v zvezi s poročilom z dne 11. 1. 2024 pa tudi prvo sodišče v izpodbijani sodbi (točka 53 obrazložitve).

33Naposled se je sodišče prve stopnje (točki 54 - 55 sodbe) utemeljeno oprlo še na izsledke Poročila o preiskavi z dne 14. 12. 2023 (list. št. 113 - 117), ki ga je izdelala strokovnjakinja NFL M. M. in v ključnem ugotovila, da biološke sledi na elektronski tehtnici in na vozlih plastičnih vrečk, prav tako zavarovane ob ogledu 18. 9. 2023, z enormno stopnjo verjetnosti pripadajo obtožencu. Ko je bila na glavni obravnavi zaslišana kot priča, je M. M. pojasnila, da je v tabele v poročilu pozabila vnesti (primerjalni) profil obtoženca, vendar to na rezultate ter na mnenje nima nobenega vpliva. Obrazložila je, da so pri izdelavi analize imeli v evidenci DNK profil obtoženca, s katerim so primerjali zavarovane biološke sledi, zato gre pri izostanku sklica na primerjalni profil v pisnem poročilu le za lapsus. Pritožba protispisno navaja, da obtoženčeve primerjalne sledi na NFL sploh niso upoštevali, saj sicer Degenekova ne bi mogla izdelati poročila z dne 14. 12. 2023; zakaj je DNK profil obtoženca po pomoti izpadel iz poročila, pa je bilo pojasnjeno ter s tem dvomov v verodostojnost in zakonitost analize NFL ni mogoče vnesti.

34Odločbe o kazenskih sankcijah in o odvzemu premoženjske koristi je pritožbeno sodišče preizkusilo na podlagi 386. člena ZKP ter ob presoji razlogov v točkah 30 - 32, 46, 73 - 74, 77 - 78 in 81 izpodbijane sodbe. Pri tem je ugotovilo, da na pritožbeni stopnji ni najti nobenega temelja za poseg v navedene odločbe v korist obtoženca. Pri izbiri in odmeri kazni sodišče prve stopnje ni ne spregledalo niti napačno ovrednotilo nobene okoliščine, kar bi se morala odraziti v omilitvi kazni v obtoženčevo korist. Prav tako je prvo sodišče obtoženemu zakonito ter pravilno odvzelo sodbeno opredeljene predmete, v plačilo pa mu je naložilo tudi znesek, ki ustreza pridobljeni premoženjski koristi, kar vse je prepričljivo obrazložilo.

35Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ki ob preizkusu sodbe ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), zagovornikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in napadeno sodbo potrdilo (391. člena ZKP). Iz razlogov, kot izhajajo že iz točke 82 izpodbijane sodbe, je obtoženec oproščen plačila pritožbene sodne takse, tj. kljub zagovornikovemu neuspehu s pritožbo (četrti odstavek 95. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP).

¹ Npr. sodba VS RS I Ips 55212/2012 z dne 29. 2. 2024 (zlasti tč. 24 obrazložitve).
² Sodba VS RS I Ips 71/2008 z dne 4. 9. 2008.
³ Sodba VS RS I Ips 46/98 z dne 12. 4. 2001.
⁴ Sodba VS RS I Ips I Ips 55212/2012 z dne 29. 2. 2024 (tč. 38 - 42 obrazložitve).
⁵ Sodba VS RS I Ips 22556/2018 z dne 10. 6. 2022 (tč. 19 obrazložitve).