VSRS Sklep I Up 183/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 347. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo revizijo kot nedovoljeno.

2Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je revizijo zavrglo, ker je bila sodba o zavrnitvi tožnikove tožbe izdana 15. 5. 2018, tj. po datumu, ko se je pričel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E¹), tožnik pa k predloženi reviziji ni predložil niti predloga za dopustitev revizije niti sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.

3V pritožbi zoper izpodbijani sklep tožnik (v nadaljevanju pritožnik) uveljavlja razloge bistvene kršitve pravil postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, tožeči stranki pa prizna stroške postopka. Zatrjuje, da se pravila ZPP-E za vložitev revizije ne uporabljajo v upravnem sporu, saj 367. člen ZPP določa, da se mora predlog za dopustitev revizije pred vložitvijo revizije vložiti samo v primeru, ko je izdana pravnomočna sodba na drugi stopnji, zato je tako upravičen vložiti "direktno" revizijo, saj je ta dovoljena po vrednosti v skladu s 1. točko 83. člena ZUS-1.

4Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

5Pritožba ni utemeljena.

6Zakonodajalec je z novelo ZPP-E način vlaganja revizij in odločanje o njeni dopustnosti v upravnem sporu v bistvenih rešitvah poenotil z ureditvijo v ZPP. Novela je stopila v veljavo 14. 9. 2017 in se je na podlagi tretjega odstavka 125. člena ZPP-E začela uporabljati za postopke pred Vrhovnim sodiščem, če je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana po 14. 9. 2017. V obravnavanem primeru je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, to je po 15. 5. 2018, zato se za dostop do Vrhovnega sodišča uporabljajo določbe ZPP.

7ZPP v 367. členu, spremenjenem z novelo ZPP-E, določa, da zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Že iz jezikovne razlage izhaja, da je vložitev revizije mogoča šele potem, ko je bil stranki vročen sklep o dopustitvi revizije s strani Vrhovnega sodišča, ki pa se lahko izda le na podlagi predloga za dopustitev revizije, kot to predvideva 367.b člen ZPP. Direktna revizija po ZPP torej z novelo ZPP-E ni več dopustna.

8Da določbe ZPP-E veljajo za spore, pri katerih je bila sodba izdana po 14. 9. 2017, tudi za upravni spor, izhaja 122. člena ZPP-E, po katerem se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ZUS-1 ne določa drugače, 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 pa se črtajo. "Direktna" revizija za upravne spore, v katerih so bile sodbe upravnega sodišča izdane po začetku uporabe ZPP-E, t.j. po 14. 9. 2017, torej po navedenem presečnem datumu tako ni več mogoča, saj so bile določbe, ki so to določale v ZUS-1 pred novelo ZPP-E, črtane, torej za vložitev direktne revizije ni več pravne podlage. Zato je irelevantno, da je materija spora pritožnikova davčna obveznost iz leta 2008 do 2010, saj je relevantno le, kdaj se je postopek pred upravnim sodiščem pravnomočno končal. ZPP-E je namreč izrecno določil, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe ZPP-E, pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe ZPP-E (tretji odstavek 125. člena ZPP-E).

9Pritožbene navedbe, da določbe ZPP veljajo le za sodbe višjih sodišč, izdane v pravdnem postopku ter v delovnih in socialnih sporih, ne pa tudi v upravnem sporu, ker upravno sodišče ni višje sodišče oziroma ker v upravnem sporu ni predhodnega dvostopenjskega postopka, pa bi v primeru, da bi bile utemeljene, pomenile, da revizije v upravnem sporu po uveljavitvi ZPP-E sploh ne bi bilo mogoče več vložiti, saj je bil 83. člen ZUS-1, na podlagi katerega je pritožnik vložil revizijo in na katerega se pritožnik sklicuje (tako, kot je to že navedeno), črtan na podlagi 122. člen ZPP-E.

10Ne glede na navedeno pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da Zakon o sodiščih (v nadaljevanju ZS) v 98. členu določa, da imajo položaj višjega sodišča tista sodišča prve stopnje, katerih pritožbena stopnja je Vrhovno sodišče. Po prvem odstavku 11. člena ZUS-1 v upravnem sporu na prvi stopnji odloča upravno sodišče, če zakon ne določa drugače, vrhovno sodišče pa med drugim odloča o pritožbi in reviziji. To isto dejstvo izhaja tudi iz 106. člena Zakona o sodiščih, ki določa pristojnosti Vrhovnega sodišča. Čeprav gre pri upravnem sodišču za prvostopenjsko sodišče, mu torej ZS izrecno podeljuje status višjega sodišča in je tako izenačeno z višjimi sodišči, ki odločajo na drugi stopnji v pravdnem postopku oziroma v socialnih in delovnih sporih.²

11V obravnavani zadevi ni sporno, da pritožnik ni sledil posameznim fazam vlaganja izrednega pravnega sredstva revizije po ZPP-E, to je, da bi moral najprej v skladu z 367. a členom ZPP-E vložiti predlog za dopustitev revizije in nato, če bi s predlogom uspel, to je, da bi se revizija dopustila glede posameznih vprašanj, bi lahko nato vložil revizijo v skladu z 367. členom ZPP-E, temveč je vložil "direktno" revizijo. Ker direktna revizija brez predhodne vložitve predloga za dopustitev revizije, kateremu bi bilo (vsaj delno) ugodeno, ni dovoljena, je sodišče prve stopnje tako revizijo pravilno zavrglo na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

12Pritožbene navedbe, da bi bile z nedovolitvijo vložitve neposredne revizije kršen tudi njegova z Ustavo zagotovljena pravica do sojenja in s tem pravica do pritožbe, so neutemeljene. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že zavzelo stališče, da je ureditev dopuščene revizije tisti model dostopa do vrhovnega sodišča, ki najbolj ustreza njegovi ustavni vlogi ter ki je posledično tudi najbolj v korist učinkovitemu sodnemu varstvu in s tem individualnim ustavnim jamstvom. Iz njegovega sklepa U-I-302/09 z 12. 5. 2011 med ostalim izhaja, da sme zakonodajalec v izhodišču prosto presoditi, ali bo mogoče vložiti revizijo v posameznih postopkih, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče Republike Slovenije pa je tudi že presodilo, da je vprašanje zakonitosti odločb o dopustnosti revizije le vprašanje pravilne uporabe procesnega prava, ki ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva (prim. sklep Up-114/96 s 25. 9. 1996).

13Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 76. člena ZUS-1

K II. točki izreka

1Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E, Ur. l. RS, št. 10/2017), s katerim so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E).
² Poleg tega gre pri Upravnem sodišču za specializirano sodišče, ki ima poseben položaj tudi iz razloga, ker je odločanje v upravnem sporu mogoče zgolj če prej poteka upravni postopek, ki se je zaključil z dokončnim upravnim aktom ali če gre za molk organa ali če gre za vprašanje zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.