98. člen ZS

ZPP ne predvideva, da bi v primeru, ko na pripravljalni narok pristopi pooblaščenec, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, sodišče sprejelo sklep, s katerim bi stranki naložilo, naj v danem roku imenuje pooblaščenca, ki zakonske pogoje izpolnjuje, ali izjavi, da se bo zastopala sama. Ker zakon v obravnavni situaciji sklepa z vsebino, kot je bil izdan, ne predvideva, in ker izpodbijani sklep tudi sicer ne posega v tožničine pravice ali pravne interese, tožnica nima pravice do pritožbe zoper njega. Tudi sicer ne bi bilo mogoče govoriti o pravnem interesu tožnice za pritožbo, saj je istočasno z vložitvijo pritožbe vložila v spis izjavo, da se bo v zadevi zastopala sama, torej je izpodbijani sklep dejansko izvršila.

Pogoj za izrek inšpekcijskih ukrepov po ZVDAGA okrajnemu sodišču je izpolnjen, saj je okrajno sodišče državni organ (pristojen za izvajanje sodne oblasti in za izvrševanje sodnih odločb) in zato tudi javnopravna oseba po ZVDAGA.

"Direktna" revizija za upravne spore, v katerih so bile sodbe upravnega sodišča izdane po začetku uporabe ZPP-E, t.j. po 14. 9. 2017, po navedenem presečnem datumu ni več mogoča, saj so bile določbe, ki so to določale v ZUS-1 pred novelo ZPP-E, črtane, torej za vložitev direktne revizije ni več pravne podlage. Zato je irelevantno, da je materija spora pritožnikova davčna obveznost iz leta 2008 do 2010, saj je relevantno le, kdaj se je postopek pred upravnim sodiščem pravnomočno končal.

Poseg v delo je treba razumeti povsem stvarno, kot spremembo dela. Skazitev dela je vrsta posega v delo, torej manjša množica znotraj večje. Do takšnega sklepa pripelje že samo besedilo 19. člena ZASP.

Po določbi prvega odstavka 19. člena ZPP mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Postopanje v nasprotju s to določbo je opredeljeno kot kršitev po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izjema je določena za okrožno sodišče, ki se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča samo ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave (drugi odstavek 19. člena ZPP). Ta izjema se nanaša le na razmerje med okrožnim in okrajnim sodiščem kot sodiščema splošne pristojnosti in ne na razmerje med sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči.

Spor ima naravo spora iz področja sodelovanja delavcev pri upravljanju in vsa obeležja kolektivnega delovnega spora. Za odločanje o takšnem sporu je po ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. V zvezi s spori, kjer je predvidena pristojnost arbitraže in je predmet arbitraže delovni spor, je pristojno delovno sodišče tudi v skladu z 48. členom ZArbit. Tudi 101. člena ZS je treba tolmačiti v tej povezavi – torej tako, da je o predlogih za izdajo začasne odredbe pred začetkom spora, v katerem je dogovorjena arbitražna pristojnost, katere predmet je (kolektivni) delovni spor oziroma ima obeležja takšnega spora, pristojno odločati delovno sodišče prve stopnje, ki ima tudi sicer položaj okrožnega sodišča (98. člen ZS).

Stvarno pristojnost za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine določa Zakon o sodiščih (ZS). Ta v 101. členu določa, da so okrožna sodišča med drugim pristojna za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine v kazenskih zadevah ter za odločanje v drugih zadevah, če tako določa zakon.

Za odločanje o zahtevi upravnega organa za izdajo odločbe - odreditev ogleda stanovanjske hiše v smislu določbe 4. odstavka 202. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP/99 in 22. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti - okrožno sodišče.

Sodišče je tožbo zavrglo, ker so sodbe Disciplinskega sodišča druge stopnje za državne tožilce pravnomočne sodne odločbe, zoper katere ni sodnega varstva v rednem postopku in zato zoper njih tudi ni mogoče sprožiti upravnega spora.

Iz podatkov spisa izhaja, da je toženka očitno registrirano društvo. Glede na tako ugotovitev je toženka pravna oseba zasebnega prava (2. člen Zakona o društvih, Ur. list RS, št. 60/95, naprej ZDru) in je torej subjekt civilnega prava. Ta funkcionira na podlagi svojega temeljnega akta (statuta, pravil), ki določa med drugim tudi minimum pravnega varstva članstva, ki vstopa v razmerja z društvom. Predmetni spor o veljavnosti oziroma zakonitosti tožnikove izključitve iz društva se tako nanaša na razmerja obeh pravdnih strank. Zato gre za spor iz civilnopravnega razmerja. Za taka razmerja je namreč značilno, da nastajajo na ravni prirejenosti oziroma enakopravnosti subjektov. Ena stranka ne nastopa nasproti drugi avtoritativno z zapovedjo oziroma prepovedjo (Juhart in sodelavci, Pravdni postopek, 1974, stran 21). Navedene ugotovitve tako potrjujejo zaključek, da je treba obravnavani spor uvrstiti med spore iz "drugih civilnopravnih razmerij" iz 1. člena ZPP, o katerih se odloča v pravdnem postopku. Temeljni kriterij veljavne ureditve za določitev pristojnosti pri premoženjskih in drugih civilnih sporih je vrednost spornega predmeta, kriterij pravnega temelja zadev pa le

Delovni spori v zvezi s prisilno poravnavo in stečajem ter likvidacijo so spori, za katere je pristojno delovno in socialno sodišče, ne pa okrožno sodišče.