91. člen ZUS-1
(črtan)
(črtan)
- VSRS Sklep I Up 252/2014Vrhovno sodišče RS · 2015
Po določbi prvega odstavka 91. člena ZPP sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.
- VSRS Sklep VI Ips 1/2013Vrhovno sodišče RS · 2013
Ker je predlog za obnovo postopka vložil tožnik sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, tožnikov predlog za obnovo postopka ni dovoljen.
- VSRS Sodba X Ips 1431/2006Vrhovno sodišče RS · 2010
Kadar zakon ne določa drugače, se za vprašanje zastaranja odmere davkov in prispevkov uporabi zakon, ki velja v času, ko o odmeri odloča prvostopni davčni organ. Učinki odprave odločbe, določeni v 281. členu Zakona o splošnem upravnem postopku, nimajo vpliva na zastaranje odmere davka.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
20 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 8. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep I Up 252/2014Vrhovno sodišče RS · 27. 8. 2015besedilo 2006–2017
Po določbi prvega odstavka 91. člena ZPP sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.
- VSRS Sklep VI Ips 1/2013Vrhovno sodišče RS · 5. 9. 2013besedilo 2006–2017
Ker je predlog za obnovo postopka vložil tožnik sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, tožnikov predlog za obnovo postopka ni dovoljen.
- VSRS Sodba X Ips 1431/2006Vrhovno sodišče RS · 1. 4. 2010besedilo 2006–2017
Kadar zakon ne določa drugače, se za vprašanje zastaranja odmere davkov in prispevkov uporabi zakon, ki velja v času, ko o odmeri odloča prvostopni davčni organ. Učinki odprave odločbe, določeni v 281. členu Zakona o splošnem upravnem postopku, nimajo vpliva na zastaranje odmere davka.
- VSRS Sodba X Ips 661/2006Vrhovno sodišče RS · 8. 10. 2009besedilo 2006–2017
Le stranka konkretnega upravnega postopka lahko v okviru tega postopka predlaga izločitev uradnih oseb.
- VSRS Sodba X Ips 679/2005Vrhovno sodišče RS · 28. 5. 2009besedilo 2006–2017
Predložitev neverodostojnih listin ni napaka z nepomembnim vplivom na carinski postopek. Zato se ob taki dejanski situaciji za zavezanca naknadno odmerjene carine v skladu s točko a) prvega odstavka 154. člena CZ določi tudi špediter - deklarant.
- VSRS Sodba X Ips 1398/2005Vrhovno sodišče RS · 16. 12. 2008besedilo 2006–2017
Revident je ves čas nasprotoval uvrstitvi blaga v tarifno oznako KNCT, določeno s strani carinskih organov, vendar nestrinjanje z uvrstitvijo v tarifno oznako KNCT ne pomeni nestrinjanja z ugotovljenim dejanskim stanjem. Dejansko stanje je torej ostalo nesporno in ker je dokaz z izvedencem namenjen ugotavljanju dejanskega stanja, z zavrnitvijo tega dokaznega predloga sodišče prve stopnje ni kršilo revidentove pravice do izjave.
- VSRS Sodba X Ips 837/2006Vrhovno sodišče RS · 3. 7. 2008besedilo 2006–2017
62. člen CZ je splošna pravna podlaga za ukrepanje carinskega organa v skladu z ugotovitvami naknadnega preverjanja deklaracije in ne predstavlja direktne podlage za uveljavljano znižanje carine.
- VSRS Sodba X Ips 1743/2006Vrhovno sodišče RS · 3. 7. 2008besedilo 2006–2017
62. člen CZ je splošna pravna podlaga za ukrepanje carinskega organa v skladu z ugotovitvami naknadnega preverjanja deklaracije in ne predstavlja direktne podlage za uveljavljano znižanje carine.
- VSRS Sodba X Ips 798/2004Vrhovno sodišče RS · 23. 4. 2008besedilo 2006–2017
Prisilna izterjava davčnega dolga se lahko odloži le, če organ oceni, da bo pritožnik s pritožbo uspel, kar pa v tem primeru ni podano.
- VSRS Sodba X Ips 213/2004Vrhovno sodišče RS · 23. 4. 2008besedilo 2006–2017
Absolutno zastaranje izterjave davčnega dolga nastopi s potekom 2 x toliko časa, kot je določeno za relativno zastaranje v 2. odstavku 96. člena ZDavP (2 x 5 let po poteku leta, v katerem bi ga bilo treba izterjati) oziroma ko poteče 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči.
- VSRS Sodba X Ips 596/2005Vrhovno sodišče RS · 14. 2. 2008besedilo 2006–2017
Dediči po uživalcu denarnih prejemkov po Zakonu o vojnih invalidih lahko uveljavljajo izplačilo le tistih denarnih prejemkov, ki so ob uživalčevi smrti že zapadli v plačilo, pa še niso bili izplačani. Z novelo zakona, tudi če velja za nazaj, na novo določeni oziroma povišani denarni prejemki zapadejo v plačilo šele po uveljavitvi novele zakona, praviloma v roku, ki ga taka novela zakona določi.
- VSRS Sodba X Ips 1359/2005Vrhovno sodišče RS · 14. 2. 2008besedilo 2006–2017
Med prejemke, ki se upoštevajo med osnovo za dohodnino, spada tudi odpravnina za predčasno prenehanje funkcije direktorja (odmena za prenos upravljalskih pravic) in boniteta za uporabo službenega avtomobila za zasebne namene.
- VSRS Sodba X Ips 1014/2006Vrhovno sodišče RS · 14. 2. 2008besedilo 2006–2017
O statusu vojnega veterana oseb, ki so sodelovale z Narodnoosvobodilnim gibanjem in so bile ves čas sodelovanja mlajše od 15 let, odloča upravna enota; osebe, ki ves čas sodelovanja z Narodnoosvobodilnim gibanjem niso bile mlajše od 15 let, pa pridobijo status vojnega veterana na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izdane po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
- VSRS Sodba X Ips 576/2006Vrhovno sodišče RS · 7. 2. 2008besedilo 2006–2017
Če organ, pristojen za prijavo stalnega prebivališča, podvomi v resničnost podatkov o stalnem prebivališču, uvede postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča in odloči o stalnem prebivališču po opravljenem posebnem ugotovitvenem postopku, ki ga začne po uradni dolžnosti.
- VSRS Sodba X Ips 118/2005Vrhovno sodišče RS · 17. 12. 2007besedilo 2006–2017
Bazne postaje kot sestavni del GSM mobilnega telefonskega sistema v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) niso poimenovane, zato se njihova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje, kar vse je sestavni del Navodil za razvrščanje blaga v carinsko tarifo. V smislu opomb 3 in 4 k XVI oddelku Navodil, se GSM mobilni telefonski sistem, katerega sestavni del so tudi bazne postaje, šteje za kombinirano opremo, ki je sestavljena iz več komponent, katerih skupen namen je prispevati k jasno definirani funkciji, zato se vse komponente štejejo za celoto in uvrščajo v tarifno številko, ki ustreza funkciji celote, ki je kot taka izrecno poimenovana pri posameznih tarifnih številkah 84. in 85. poglavja. Funkcija celote je v tem primeru vzpostavljanje telefonske veze med uporabniki, kar je tudi funkcija centrale žičnega telefonskega omrežja, ki je KNCT izrecno poimenovana. Zato je ob uporabi Temeljnih pravil 1, 4 in 6 materialnopravna pravilna uvrstitev baznih postaj, kot sestavnega dela GSM mobilnega telefonskega sistema, med druge telefonske centrale za telefonijo.
- VSRS Sodba X Ips 263/2005Vrhovno sodišče RS · 17. 12. 2007besedilo 2006–2017
Bazne postaje kot sestavni del GSM mobilnega telefonskega sistema v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) niso poimenovane, zato se njihova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje, kar vse je sestavni del Navodil za razvrščanje blaga v carinsko tarifo. V smislu opomb 3 in 4 k XVI oddelku Navodil, se GSM mobilni telefonski sistem, katerega sestavni del so tudi bazne postaje, šteje za kombinirano opremo, ki je sestavljena iz več komponent, katerih skupen namen je prispevati k jasno definirani funkciji, zato se vse komponente štejejo za celoto in uvrščajo v tarifno številko, ki ustreza funkciji celote, ki je kot taka izrecno poimenovana pri posameznih tarifnih številkah 84. in 85. poglavja. Funkcija celote je v tem primeru, tudi po presoji revizijskega sodišča, vzpostavljanje telefonske veze med uporabniki, kar je tudi funkcija centrale žičnega telefonskega omrežja, ki je v KNCT izrecno poimenovana. Zato je ob uporabi Temeljnih pravil 1, 4 in 6 materialnopravna pravilna uvrstitev baznih postaj kot sestavnega dela GSM mobilnega telefonskega sistema med druge telefonske centrale za
- VSRS Sodba X Ips 121/2005Vrhovno sodišče RS · 17. 12. 2007besedilo 2006–2017
Bazne postaje kot sestavni del GSM mobilnega telefonskega sistema v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) niso poimenovane, zato se njihova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje. GSM mobilni telefonski sistem, katerega sestavni del so tudi bazne postaje, se šteje za kombinirano opremo, ki je sestavljena iz več komponent, katerih skupen namen je prispevati k jasno definirani funkciji, zato se vse komponente štejejo za celoto in uvrščajo v tarifno številko, ki ustreza funkciji celote Funkcija celote pa je v tem primeru vzpostavljanje telefonske veze med uporabniki, kar je tudi funkcija centrale žičnega telefonskega omrežja, ki je v KNCT izrecno poimenovana. Zato je materialnopravna pravilna uvrstitev baznih postaj, kot sestavnega dela GSM mobilnega telefonskega sistema, med druge telefonske centrale za telefonijo.
- VSRS Sodba X Ips 245/2005Vrhovno sodišče RS · 22. 11. 2007besedilo 2006–2017
Ker blago ni bilo predloženo carinskemu organu, je nastal carinski dolg na podlagi 1. odstavka 144. člena CZ in sicer v trenutku nezakonitega vnosa blaga v carinsko območje RS. Glede na to, da je tožeča stranka to blago nedvomno pridobila in z njim razpolagala, je carinski dolžnik na podlagi 4. odstavka 144. člena CZ.
- VSRS Sodba X Ips 1373/2003Vrhovno sodišče RS · 10. 10. 2007besedilo 2006–2017
Zamudne obresti za davke tečejo od izvršljivosti odmerne odločbe. Zavezanci za plačilo dohodnine so tudi agenti – tujci, ki svoje delo za naročnika opravljajo v tujini, če se jim prejemki izplačujejo na območju Slovenije, to je iz vira v Sloveniji. Prispevke za zdravstveno zavarovanje za agente – tujce, ki večino dela opravijo v tujini, nekaj pa tudi v Sloveniji, je „delodajalec“ dolžan plačati v Sloveniji, in sicer za pravico do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov in pogrebnino ter posmrtnino, in sicer v pavšalnem znesku.
- VSRS Sodba X Ips 920/2003Vrhovno sodišče RS · 25. 4. 2007besedilo 2006–2017
Zamudne obresti od neplačanih davkov tečejo od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Pri presoji pravne narave pogodbe ni pomemben njen naslov, temveč vsebina. Če davčni zavezanec o davčno upoštevnem odhodku nima verodostojne listine, se mu tak odhodek v davčni osnovi ne upošteva. Če davčni zavezanec ne vodi predpisanih knjig in drugih evidenc v skladu s predpisi, se njegova davčna osnova ugotovi na podlagi ocene. Pri tem se uporabi najprimernejša metoda po ZDavP.