VSL Sklep IV Ip 1431/2019

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik je dolžan upnikoma v 8 dneh od prejema tega sklepa povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 298,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka ugovor dolžnika z dne 11. 2. 2019 zavrnilo in v točki 2. dolžniku naložilo, da mora upnikoma v roku 8 dni od prejema sklepa povrniti stroške odgovora na ugovor, odmerjene na 298,66 EUR in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila.

2Zoper sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter predlog za izdajo predhodne odredbe z dne 14. 12. 2018 zavrne in sicer v delu, ki se nanaša na zavarovanje na poslovnih računih dolžnika kot odvetnika, odprtih pri banki A. in pri banki B., ter podrejeno, da se izpodbijani sklep z dne 7. 6. 2019 v celoti razveljavi in vrne zadeva prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče zavrnilo ugovor dolžnika in potrdilo predhodno odredbo, s katero je bilo poseženo na vse TRR dolžnika, torej tako dolžnika kot fizične osebe (TRR odprt pri banki A. in pri banki B. ter banki C.), kot tudi na TRR dolžnika kot zasebnika - odvetnika (odprt pri banki A. in pri banki B.). Po mnenju dolžnika je sodišče postopalo nezakonito, ko ni omejilo zavarovanja s predhodno odredbo le na TRR dolžnika kot fizične osebe in je v celoti blokiralo poslovanje dolžnika kot odvetnika, kar je v nasprotju z določbami Ustave RS. Dolžnik je izkazal, da na osebni TRR mesečno prejema plačo, ki si jo mesečno nakazuje na račun odprt pri banki B., ki ga ima odprtega kot fizična oseba. Višina plače je razvidna iz mesečnega obrazca za obračun prispevkov za socialno varnost in je v januarju mesečna plača znašala 933,53 EUR, v decembru 2018 pa 1.247,66 EUR. Upoštevaje navedeno dolžnik prejema plačo in bi moralo prvostopenjsko sodišče to dejstvo pri izdaji predhodne odredbe upoštevati, saj je podana omejitev iz prvega odstavka 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ (drugi odstavek istega člena ne pride v poštev). Iz citirane določbe prvega odstavka namreč izhaja, da se lahko poseže na plačo dolžnika, v kolikor jo prejema. V konkretnem primeru pa dolžnik plačo prejema, sama višina plače je izračunljiva in razvidna iz listin, ki jih je dolžnik vložil v spis. S predhodno odredbo na poslovni račun dolžnika kot odvetnika pa je sodišče dejansko onemogočilo dolžnika, da opravlja svoj poklic. Predhodne odredbe na osebni TRR dolžnika in na poslovni račun TRR dolžnika kot odvetnika namreč ne gre enačiti. Na TRR dolžnika kot odvetnika ni plače dolžnika, po kateri bi se v postopku zavarovanja lahko poseglo, saj si jo dolžnik mesečno nakazuje na svoj osebni TRR, medtem ko so na poslovnem računu sredstva strank in sredstva namenjena za poslovanje odvetniške pisarne (za plačevanje stroškov pisarne, sredstva plač zaposlenih ipd.) in se s tem posega v samo poslovanje dolžnika, s čimer pa dolžniku dnevno nastaja škoda. Navedbe sodišča, da ni bilo poseženo na fiduciarni račun dolžnika so smešne, saj je jasno, da je fiduciarni račun namenjen le odškodninam in podobnim plačilom, ki pa dejansko pripadajo strankam, medtem ko so na poslovnem TRR računu dolžnika, poleg plač zaposlenih, tudi sredstva namenjena za obratovanje pisarne. Dolžnik meni, da za poseg na njegov poslovni račun ni podlage in da sodišče, niti banka nista upoštevala minimalnega zneska, ki ga na TRR pač ni mogoče zarubiti, pri čemer je poseg z določbo 102. čena ZIZ celo izključen. Upoštevaje navedeno bi bil edino logičen poseg na osebne TRR dolžnika. Po mnenju pritožbe je sodišče storilo tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 266. členom ZPP in 15. členom ZIZ), saj je izrek sklepa pomanjkljiv in se ga na da preizkusiti, razen tega pa nasprotuje razlogom sklepa oziroma so razlogi sklepa v odločilnih dejstvih med seboj v nasprotju. Obrazložitev izpodbijanega sklepa namreč ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni, prav v zvezi z vprašanjem, ki ga izpostavlja pritožba, še zlasti glede dejstva, da sodišče ni upoštevalo plačilnih list dolžnika in svoje odločitve ne bi smelo nasloniti le na navedbe upnikov. Poleg tega zavrnitev dokaza z zaslišanjem dolžnika ni obrazložen in je dolžnik izrecno zahteval, da se glede na sporno situacijo zasliši kot stranko.

3V odgovoru na ugovor upnika predlagata zavrnitev pritožbe. Navajata, da je neutemeljen dolžnikov pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom postopalo nezakonito in da v nasprotju z določbami Ustave RS, ko ni omejilo zavarovanja s predhodno odredbo le na TRR dolžnika kot fizične osebe in da naj bi s tem v celoti blokiralo poslovanje dolžnika kot odvetnika. Sodišče prve stopnje je upoštevajo trditveno podlago in okoliščine konkretnega primera, pravilno presodilo, da dolžnik v ugovoru predpostavk za izdajo predhodne odredbe niti ni izpodbijal, temveč je izpodbijal sklep o zavarovanju le glede sredstva zavarovanja in je pravilno presodilo, da je glede dopustnosti zavarovanja na dolžnikove račune, ki jih ima dolžnik odprte kot zasebnik - odvetnik, treba slednjega v postopku zavarovanja obravnavati kot zasebnika, ki za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem in da zavarovanje z rubežem denarnih zneskov na dolžnikovih računih ni nedopustno. Svojo odločitev je oprlo na številne argumente in sicer: - da je dolžnik odvetnik - zasebnik, ki opravlja svoboden poklic in za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem; - da zasebniki lahko na podlagi Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (v nadaljevanju ZPlaSSIED) račun, ki ga imajo odprtega kot fizične osebe, uporabljajo tudi za opravljanje svoje dejavnosti; - da sodišče ni dovolilo zavarovanja z rubežem dolžnikove denarne terjatve (plače) ampak le z rubežem denarnih zneskov na dolžnikovih računih; - da dolžnik, ki svojo dejavnost opravlja kot odvetnik, glede odgovornosti za svoje obveznosti ni priviligiran pred ostalimi svobodnimi poklici in - da se z izdanim sklepom o zavarovanju ne posega v opravljanje njegove dejavnosti in mu s tem ne nastaja škoda. Upnika le še poudarjata, da je treba položaj odvetnika, to je osebe, ki opravlja svobodni poklic kot dejavnost v zvezi z dopustitvijo zavarovanja na denarna sredstva na poslovnih računih, ki jih ima dolžnik kot odvetnik, pri čemer ne gre za fiduciarni račun, obravnavati smiselno enako kot kot podjetnika posameznika¹, pri čemer denarna sredstva na poslovnem računu odvetnika hkrati predstavljajo premoženje fizične osebe. V konkretni situaciji, ko je predlagano zavarovanje zoper dolžnika kot fizično osebo (preživninskega zavezanca) je zato dovoljeno zavarovanje s predhodno odredbo tudi na njegova poslovna računa, ki ju ima dolžnik odprta kot odvetnik, pri čemer je dodaten argument, da je zavarovanje s predhodno odredbo na poslovni račun dolžnika dovoljeno tudi v tem, da po veljavni zakonodaji zasebniki (tudi odvetniki, ki opravljajo svobodni poklic kot dejavnost) ne potrebujejo več ločenega osebnega in poslovnega TRR. Glede plače in omejitev po 102. členu ZIZ pa upnika poudarjata, da si odvetnik, ki opravlja svoboden poklic kot dejavnost, po veljavni zakonodaji, plače niti ne more izplačevati, kar pomeni, da si tudi svoje osnovne življenjske potrebe (kot fizična oseba) zagotavlja z denarnimi sredstvi, ki jih iz naslova poslovanja prejema tudi na poslovni transakcijski račun. Posledično se sodišču prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni bilo potrebno opredeljevati do strani dolžnika predloženih dokazov, to je plačilnih list, saj jih je dolžnik predlagal v zvezi s pravno nepomembnimi oziroma neresničnimi ugovornimi trditvami, to je da prejema mesečno plačo. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da z izdajo predhodne odredbe na poslovni račun dolžnika kot odvetnika, sodišče dejansko ni omogočilo dolžniku, da opravlja svoj poklic, saj se sredstva strank, v skladu z veljavno zakonodajo hranijo na fiduciarnem računu, pri čemer izvršba oziroma zavarovanje na fiduciarni račun odvetnika ni dovoljena. V konkretnem primeru zavarovanje ni bilo niti predlagano, niti dovoljeno na fiduciarna računa, ki ju ima dolžnik odprta kot odvetnik, niti tega dolžnik v ugovoru ni zatrjeval. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka. Pritožnik vsebinsko niti ne pojasni v čem vidi očitano kršitev postopka, temveč se sklicuje zgolj na omenjeno zakonsko določbo. Sodišče je ustrezno obrazložilo zavrnitev dokaza z zaslišanjem dolžnika in pravilno navedlo, da sodišče zasliši stranke, kadar je treba ugotoviti sporna dejstva, ki so pomembna za odločitev, v konkretni zadevi pa odločitev ni bila odvisna od spornih dejstev, ampak od pravilne uporabe materialnega prava. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v zvezi s 15. členom ZIZ – Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6257. člen ZIZ v prvem odstavku določa, da izda sodišče predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

7Kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje, ZIZ določenim privilegiranim terjatvam priznava posebej položaj v postopku zavarovanja s predhodno odredbo tako, da omogoča zavarovanje za še nezapadle zneske, ki bodo zapadli v enem letu in predpisuje domnevo, da je podana nevarnost za uveljavitev terjatve, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana² (drugi odstavek 259. člena ZIZ). Dolžnik v ugovoru in v pritožbi predpostavk za izdajo predhodne odredbe niti ne izpodbija, saj izpodbija sklep o zavarovanju le glede sredstva zavarovanja. Meni, da je zavarovanje dopustno le na njegove račune, ki jih ima odprte kot fizična oseba in na katere prejema plačo, medtem ko zavarovanje ni dovoljeno na njegove poslovne račune.

8Po proučitvi spisa in pritožbenih navedb je sodišče druge stopnje ocenilo, da prvostopenjsko sodišče ni napravilo nobene bistvene kršitve določb postopka, da je popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi materialno pravo je pravilno uporabljeno. Odločitev je tako pravilna, pri čemer se pritožbeno sodišče v celoti strinja z razlogi prvostopenjskega sodišča v delu, ki se nanaša na dovoljeno izvršilno sredstvo (rubež denarnega zneska na dolžnikovih računih pri OPP - 4. točka prvega odstavka 260. člena ZIZ).

9Pritožbeno sodišče se, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na pravilne razloge sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in le še dodaja, da bi dolžnik, v zvezi z zatrjevano omejitvijo zavarovanja, moral navesti konkretna dejstva, da bi zadostil standardu obrazloženosti ugovora, čemur pa dolžnik nikakor ni zadostil. Le z zatrjevanjem, da mesečno prejema plačo, ki jo nakazuje na svoj osebni TRR, ki ga ima odprtega kot fizična oseba³, kar je dolžnik predlagal v zvezi s pravno nepomembnimi ugovornimi trditvami, da prejema mesečno plačo, namreč dolžnik z ničemer ne izkazuje, da zavarovanje na njegov poslovni račun ni dopustno. Izvršba (oz. zavarovanje) na poslovni račun zasebnika (odvetnika)⁴ je namreč dopustna tudi v primeru, ko je vodena zoper njega kot fizično osebo, medtem ko se sredstva strank hranijo na posebnem fiduciarnem in ne na poslovnem računu odvetnika. Izvršba na fiduciarni račun odvetnika ni dovoljena, kar je dolžna upoštevati OPP⁵.

10Sodišče prve stopnje je upoštevalo trditveno podlago v ugovoru in pravilno presodilo, da je glede dopustnosti izvršbe (ali zavarovanja) na poslovni račun dolžnika, ki je odvetnik, treba slednjega v izvršbi obravnavati smiselno enako kot podjetnika posameznika in da zavarovanje na denarna sredstva na poslovnih računih dolžnika ni nedopustno. V konkretnem primeru je namreč dovoljeno zavarovanje s predhodno odredbo, med drugim tudi na dolžnikova poslovna računa, odprta pri banki A. in banki B. in ne na fiduciarni račun odvetnika, ki mora biti ustrezno označen, kar v postopku izvršbe upošteva že OPP in česar dolžnik v ugovoru (in pritožbi) niti ni zatrjeval. Pri tem pritožbeno sodišče le še dodatno pojasnjuje, da je fiduciarni račun odvetnika poseben transakcijski račun, na katerem odvetnik ali odvetniška družba, ločeno od poslovnega računa zbira in hrani sredstva svojih strank. Sredstva na tem transakcijskem računu so torej premoženje strank imetnika računa, in ne premoženje imetnika računa. Po prvem odstavku 32. člena ZIZ pa je predmet izvršbe (in zavarovanja) lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba nanjo omejena. Pri tem 9.a člen Zakona o odvetništvu – ZOdv izrecno predpisuje obveznost odprtja fiduciarnega računa za odvetnike⁶, ki je poseben transakcijski račun, na katerem odvetnik ali odvetniška družba, ločeno od poslovnega računa zbira in hrani sredstva svojih strank. Z novelo ZOdv-C (Uradni list RS, št 35/09) pa je bila določena obveznost odvetnika, da pri banki odpre fiduciarni račun za sredstva svojih strank, zaradi zagotovitve varnega deponiranja denarnih sredstev strank na fiduciarnem računu svojega odvetnika ter preprečitvi situacij, ko odvetniki strankam niso izplačali njihovih denarnih sredstev, nakazanih na odvetnikov poslovni račun, ker so jim poslovne račune blokirali upniki z izvršbami.⁷ Na fiduciarnem računu se torej zbirajo sredstva, s katerimi odvetnik razpolaga v svojem imenu in za račun tretjih oseb (strank), zato mora biti tak račun ločen od osnovnega transakcijskega računa odvetnika.

11V skladu z določbo 3. člena ZIZ se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje. Pri tem je potrebno upoštevati, da izvršilni naslov (katerega predmet je preživninska terjatev) upniku daje pravico, da v sodnem postopku doseže neposredno realizacijo terjatve s prisilnimi sredstvi, na katerem koli dolžnikovem premoženju z izjemo tistega, ki je z zakonom izvzeto. Načelo dispozitivnosti upniku omogoča izbiro sredstev in predmetov, medtem ko ima dolžnik možnost, da z obrazloženim predlogom dovoljena sredstva omeji, če to zadošča za poplačilo ali zavarovanje (drugi odstavek 34. člena ZIZ) in tako sam prispeva k sorazmernosti. Sicer pa mora sodišče to načelno izhodišče upoštevati predvsem pri opravi izvršbe, na način, da pazi, da se izvršba opravi (le) v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve upnika. Tudi po oceni pritožbenega sodišča dolžnikov predlog za omejitev zavarovanja le na sredstva na njegovem osebnem računu pri OPP ne predstavlja obrazloženega predloga, saj dolžnik svojih navedb ni ustrezno specificiral in v utemeljitev tudi ni predložil ustreznih dokaznih sredstev, saj le pavšalno navaja, da že zavarovanje na njegove osebne račune, ki jih ima odprte kot fizična oseba zadošča za poplačilo (oz. zavarovanje plačila) preživninske terjatve, medtem ko je v dokazne namene predlagal le lastno zaslišanje, zato sodišče prve stopnje takšnemu predlogu utemeljeno ni sledilo, saj dolžnik svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu ni zadostil (7. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S predlaganim zaslišanjem namreč dolžnik pomanjkljivih trditev ne more nadomestiti. Dokaz z zaslišanjem strank (prič) je namenjen zgolj ugotavljanju obstoja že prej pravočasno zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, ne pa (šele) njihovemu odkrivanju. Tako imenovani informativni ali poizvedovalni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen. Izjemoma je dovoljen le, če stranka ne more poznati dejstev, v zvezi s katerimi nosi trditveno in dokazno breme, ta primer pa ni tak.

12Dolžnik tudi ni obrazloženo podal pritožbene graje stroškovne odločitve, zato je pritožbeno sodišče opravilo le uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava, ki ni pokazal kršitev. Zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, ugotovljene pa tudi niso bile nobene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Dolžnik je upnikom, glede na uspeh v pritožbenem postopku dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka. Odgovor na pritožbo je bil smotrn, stroški zanj pa potrebni. Odgovor namreč ni bil samemu sebi namen, niti vsebinsko prazen, ampak nasprotno, izčrpen. Sodna praksa res večkrat ne prizna stroškov odgovora na pritožbo, vendar to v primerih, ko odgovor na pritožbo nima nobene vsebine, kar pa ni podano v konkretnem primeru. Ker je odgovor na pritožbo sestavljen vsebinsko, ima stranka, glede na določbo 344. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ pravico do povračila stroškov, ki so ji nastali z odgovorom. Odvetniški stroški so odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (OT) v višini 400 točk, povečano za materialne stroške in 22 % DDV in predstavljajo skupaj 298,66 EUR, kar je dolžnik dolžan v paricijskem roku povrniti obema upnikoma, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhaja iz II. točke izreka sklepa.

¹ Samostojni podjetnik in fizična oseba imata tako enotno oziroma nezdružljivo subjektiviteto. Za svoje obveznosti podjetnik odgovarja z vsem svojim premoženjem (1. odstavek 7. člena ZGD-1). Gre torej za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja.
² Upnika sta zoper dolžnika že predlagala izvršbo na podlagi sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani P 442/2016-IV z dne 18. 1. 2018 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1478/2018 z dne 19. 7. 2018, ki glede nezapadlih občasnih preživninskih terjatev upnikov še ni izvršljiva. Okrajno sodišče v Grosupljem je s sklepom o izvršbi z dne 18. 12. 2018 opr.št. I 330/2018 že dovolilo predlagano izvršbo.
³ Pri tem se sklicuje le na ugovoru priložene obračune prispevkov za socialno varnost za leto 2017 in 2018.
⁴ Položaj odvetnika ureja Zakon o odvetništvu, o primerjavi odvetnika s podjetnikom pa gl. članek dr. Aleš Kobal, Odvetnik in njegova primerljivost s podjetnikom, 12. 10. 2009.
⁵ Iz dopisa OPP je razvidno, da v predmetni zadevi niti ni bilo poseženo na denarna sredstva na fiduciarnih računih, ki jih ima odprta dolžnik kot odvetnik (pri banki A. in banki B.) in ki so kot takšna posebej označena, kar dolžnik izrecno niti ne zatrjuje.
⁶ Odvetnik mora pred vpisom v imenik odvetnikov Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o sklenjeni pogodbi o vodenju fiduciarnega računa.
Namen Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije je bil prav v tem, da se z uvedbo fiduciarnega računa prepreči združevanje strankinih in odvetnikovih denarnih sredstev in se stranko s tem zaščiti v primeru morebitnih dolgov njenega odvetnika zaradi izvršbe, ki so uvedene na njegovem poslovnem transakcijskem računu.
⁷ O tem Razdrih, A.: Odvetnikov fiduciarni račun, Odvetnik, št. 2(44) – julij 2009, str. 8.