259. člen ZIZ

Del dolžnikovega ugovora predstavlja njegovo nasprotovanje pogojev za izvršbo za izterjavo še nezapadlih obrokov preživnine. V tem delu pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da ugovor ni utemeljen. Dolžnik namreč preživnin ni redno plačeval, poleg tega pa jih je plačeval v prenizkem znesku. Dolžnik v pritožbi govori o zavarovanju s predhodno odredbo, vendar pa v obravnavani zadevi upnica ni predlagala zavarovanja, ampak izvršbo po 106. členu ZIZ, kar sta dva dva samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta. Za sprejeto stroškovno odločitev ni materialno pravne podlage: ne ZIZ in tudi ne ZPP ne predvidevata, da bi sodišče sklenilo, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom, pri čemer taka odločitev tudi ni obrazložena.

Zavarovanje s predhodno odredbo v skladu s svojo pravno naravo pomeni predčasni začetek izvršbe s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je rubež denarnih sredstev v obsegu zavarovanega zneska, vendar v tem postopku poplačilo ni mogoče. V postopku zavarovanja gre le za zavarovanje poplačila terjatve upnice, ki ga bo upnica uresničila v okviru predlagane izvršbe po izpolnitvi pogojev za izvršbo ob zapadlosti terjatve. Dolžnik si je s trditvami v ugovoru in v pritožbi v nasprotju, ko enkrat trdi, da redno izpolnjuje obveznost plačila preživnine po izvršilnem naslovu in zato niso podani pogoji za predhodno odredbo, drugič pa priznava, da ne plačuje preživnine v celoti, temveč še vedno v nižjem znesku in bi bila predhodna odredba lahko izdana le za razliko neplačane preživnine. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da kakršnakoli oblika neizpolnjevanja obveznosti po izvršilnem naslovu ali v višini, kot jo določa izvršilni naslov ali v predpisanih rokih, pomeni neizpolnitev obveznosti. Delna izpolnitev preživninske obveznosti tako še vedno pomeni neizpolnitev v celoti in je upnica za preostalo neplačano preživnino upravičena do predlaganja izvršbe za zapadle zneske preživn

ZIZ glede izterjave bodočih preživninskih terjatev predpisuje dva različna in neodvisna pravna instituta. Na podlagi sklepa po določbi 106. člena ZIZ se rubež in hkrati izplačilo s strani dolžnikovega dolžnika opravi ob zapadlosti vsakega posameznega obroka. Gre za izvršbo, saj sodišče dovoli izvršbo na denarno terjatev dolžnika za izterjavo občasnih dajatev, ki bodo zapadle v določenih časovnih presledkih v obdobju dveh let od dneva vložitve predloga brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti. To pomeni, da upniku ni potrebno za vsak zapadli mesečni obrok preživnine vlagati novega predloga za izvršbo. Pri izvršbi na podlagi 106. člena ZIZ dolžnikov dolžnik ne sme zarubiti celotnega zneska vseh bodočih terjatev, temveč mora ob zapadlosti plačati le posamezni preživninski obrok, ki zapade v plačilo v obdobju, za katerega je izvršba dovoljena. Po določbi 259. člena ZIZ v primeru izdaje sklepa o predhodni odredbi za zavarovanje bodočih preživninskih terjatev, pa lahko dolžnikov dolžnik že ob prejemu sklepa o izvršbi in sklepa o predhodni odredbi zarubi dolžnikova sredstva v celotni višini zneska vseh bodočih preživninskih terjatev, za katero je dovoljeno zavarovanje, pri čemer posa

Izvršba za izterjavo v bodoče zapadlih obrokov preživnine po 106. členu ZIZ in predhodna odredba po 259. členu ZIZ sta različna, med seboj neodvisna pravna instituta.

Predlog za izvršbo za izterjavo bodočih preživninskih terjatev po 106. členu ZIZ in predlog za izdajo predhodne odredbe po 259. členu ZIZ predstavljata različna med seboj neodvisna pravna instituta. Bistvena razlika med obema institutoma je v njunem učinku. Na podlagi sklepa po 106. členu ZIZ se rubež in hkrati izplačilo s strani dolžnikovega dolžnika opravi šele ob zapadlosti vsakega posameznega obroka. Na podlagi sklepa o predhodni odredbi za zavarovanje bodočih preživninskih terjatev pa sme dolžnikov dolžnik že ob prejemu sklepa o izvršbi zarubiti dolžnikova sredstva v višini celotnega zneska vseh bodočih preživninskih terjatev, za katere je dovoljeno zavarovanje, vendar posameznih zneskov ob njihovi zapadlosti ne sme izplačati upniku, vse dokler za njihovo izterjavo ni dovoljena izvršba. Namen izdaje predhodne odredbe po 259. členu ZIZ je torej prav možnost tudi zavarovanja terjatev iz bodoče izvršbe dovoljene na podlagi 106. člena ZIZ.

V položaju, ko so bile v času vložitve predloga za izvršbo poplačane vse zapadle preživninske obveznosti, razen minornih zneskov, je zahteva za sodno varstvo s predhodno odredbo za še nezapadle zneske preživnine očitno nesorazmerna (2. člen Ustave RS - URS).

Za zavarovanje denarne terjatve iz naslova zavarovanja preživnine se uporabi določba člena 259 ZIZ.

Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Zakonska določba 154. člena ZPP, enako kot določba šestega odstavka 38. člena ZIZ, ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom "ne glede na izid" postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega končnega izida in je izjema predvidena z določbo 158. člena ZPP.

Glede dopustnosti izvršbe ali zavarovanja na poslovni račun dolžnika, ki je odvetnik, je treba slednjega obravnavati smiselno enako kot podjetnika posameznika, pri čemer denarna sredstva na poslovnem računu odvetnika hkrati predstavljajo premoženje fizične osebe. Zavarovanje na denarna sredstva na poslovnih računih dolžnika zato ni nedopustno, ni pa mogoče dovoliti izvršbe oziroma zavarovanja na odvetnikov fiduciarni račun. Predlog za omejitev zavarovanja le na sredstva na osebnem računu pri OPP ne predstavlja obrazloženega predloga, saj dolžnik svojih navedb ni ustrezno specificiral in v utemeljitev tudi ni predložil ustreznih dokaznih sredstev, temveč le pavšalno navaja, da že zavarovanje na njegove osebne račune, ki jih ima odprte kot fizična oseba, zadošča za zavarovanje plačila preživninske terjatve. S predlaganim zaslišanjem pa dolžnik pomanjkljivih trditev ne more nadomestiti.

Izvršba za izterjavo bodočih terjatev preživnine po 106. členu ZIZ in 143. členu ZIZ, in zavarovanje še ne zapadlih zneskov zakonite preživnine s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ sta samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta. Vrste predhodnih odredb so v prvem odstavku 260. člena ZIZ taksativno naštete, zato je smiselna uporaba določb 106. in 143. člena ZIZ glede na določbo 239. člena ZIZ izključena. Sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je trajanje predlaganega zavarovanja omejilo na 15 dni po zapadlosti vsakega posameznega v bodoče zapadlega preživninskega obroka.

Po določbi 4. točke 1. odstavka 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe obsegati navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; po 5. točki iste določbe pa mora obrazložitev imeti tudi razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Ničesar od tega izpodbijani akt nima v minimalno potrebni meri.

Dolžnik ima možnost, da plača svojo obveznost vse do 24.00 ure dne, ki je naveden kot zadnji dan izpolnitve. Kot izjemo od splošne ureditve, ko je izvršba dopustna le za izterjavo zapadlih terjatev, pa ZIZ v 106. členu omogoča, da se izvršba za izterjavo preživninskih terjatev na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je dolžniku naloženo mesečno plačevanje preživnine, dovoli tudi za izterjavo nezapadlih terjatev, vendar le, če je kot izvršilno sredstvo predlagana izvršba na denarno terjatev dolžnika in le za obroke, ki bodo zapadli v dveh letih od vložitve predloga za izvršbo.

Pravilno je stališče, da imajo značaj judikatne terjatve, za katere velja desetletni zastaralni rok, tiste obveznosti po pravnomočni sodbi, ki so zapadle v plačilo v obdobju, na katerega segajo časovne meje pravnomočnosti izvršilnega naslova, to je še na dan zadnje glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Za terjatve, ki pa so v plačilo zapadle po tem trenutku, pa je v drugem odstavku 356. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 347. člena OZ določen krajši triletni zastaralni rok. Predmet zavarovanja s predmetno predhodno odredbo so ob njeni izdaji še ne zapadli zneski zakonite preživnine za obdobje od meseca marca 2015 do meseca februarja 2016. Ker pa triletni zastaralni rok v drugem odstavku 356. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 347. člena istega zakona sicer določen za zastaranje občasnih terjatev, s katerimi se črpa sama pravica preživljanja, začne teči šele prvi dan po dnevu, ko je upnica imela pravico terjati obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ), pa je sodišče prve stopnje glede na to, da so predmet predmetnega zavarovanja bodoče občasne terjatve, ki ob izdaji predhodne odredbe kot relevantnem trenutku za pravno presojo še niso zapadle v plačilo, pravilno zaklj

Prepoved prenosa se nanaša predvsem na pravico, povezano z osebo, ne pa tudi na terjatev, o kateri je že odločeno s pravnomočnim izvršilnim naslovom in ki je tudi že zapadla. Nezapadlih terjatev, ki sicer izhajajo iz izvršilnega naslova in so zavarovane s predhodno odredbo, v skladu s 417. členom OZ ni mogoče veljavno prenesti.

Določba 259. člena ZIZ določenim privilegiranim terjatvam priznava poseben položaj v postopku zavarovanja s predhodno odredbo, tako da omogoča zavarovanje za še nezapadle zneske, ki bodo zapadli v enem letu, in predpisuje domnevo, da je podana nevarnost za uveljavitev terjatve, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana. Te domneve ni mogoče ovreči (praesumptio iuris et de iure). Dolžnik bi lahko uspel le, če bi ovrgel ugotovitev, da je bila zoper njega že zahtevana izvršba za izterjavo zapadlega zneska oziroma da je bila takšna izvršba predlagana.

Če odgovor na ugovor vsebuje trditve in dokazne predloge, do katerih se dolžnik še ni imel možnosti opredeliti in ki lahko vplivajo na končni izid postopka, je vročitev odgovora dolžniku potrebna. Zakonodajalec res ni uresničil dolžnosti, ki jo je naložilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-11/07 z dne 13. 12. 2007, in v roku enega leta po njeni objavi ni odpravil ugotovljenega neskladja ZDVDTP z Ustavo. Ker pa je v odločbi Ustavno sodišče določilo tudi način njene izvršitve za čas do odprave ugotovljene neustavnosti, sodišče nima razloga za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, saj odločitve v obravnavani zadevi ne opira na zakon, ki bi bil protiustaven, temveč na ureditev položaja, kot ga je Ustavno sodišče določilo v navedeni odločbi. Sodna odločba, s katero je bilo dolžniku naloženo plačevanje preživnine, zgolj zato, ker center za socialno delo ni pravočasno opravil uskladitve višine preživnine in o tem obvestil strank, ni izgubila lastnosti izvršilnega naslova. Dolžnik, ki ne plačuje preživnine v povišanem znesku, je dolžan plačati zakonske zamudne obresti od razlike med prej določeno in novo določeno preživnino od takrat, ko mu je vročeno obvestilo centra z

V obravnavanem primeru gre za predhodno odredbo za zavarovanje ne zapadlih zneskov preživnine, podano hkrati s predlogom za izvršbo zapadle preživnine. Takšno zavarovanje je vezano na že zapadle zneske preživnine, ki se izterjujejo z istim predlogom za izvršbo kot zapadli zneski preživnine, in gre za vsebinsko neločljivo celoto obeh predlogov ali isto zadevo v smislu 15. člena ZOdvT.

Po sklepu o izvršbi in zavarovanju je bila izvršba dovoljena tudi za preživninske zneske, za katere je bilo hkrati dovoljeno tudi zavarovanje s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ. Gre torej za izvršbo bodočih občasnih dajatev, ki se v skladu z določbo 106. oziroma 143. člena ZIZ vrši brez vsakokratnega upnikovega predloga za izvršbo in posledične izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe.

Po sklepu o izvršbi in zavarovanju je bila izvršba dovoljena tudi za preživninske zneske, za katere je bilo hkrati dovoljeno tudi zavarovanje s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ. Gre torej za izvršbo bodočih občasnih dajatev, ki se v skladu z določbo 106. oziroma 143. člena ZIZ vrši brez vsakokratnega upnikova predloga za izvršbo in posledične izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe.

Namen določila prvega odstavka 143. člena ZIZ je zgolj v tem, da upniku ni treba vedno znova zahtevati izvršbe ob zapadlosti občasnih dajatev. Blokada denarnih sredstev v višini še nezapadlih občasnih dajatev preživnine ni dopustna pred njihovo zapadlostjo, razen če izvršilno sodišče hkrati tudi dovoli predhodno odredbo v obliki prepovedi organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati z njegovega računa denarnega zneska še nezapadlih občasnih dajatev, za kar pa morajo biti izpolnjeni posebni zakonski pogoji. Ko upnik v izvršbi ne more doseči, da se poseže na dolžnikova sredstva pod zakonsko omejitev, tako tudi ni dopustno, da bi banka, ki vodi dolžnikov račun, dosegla poplačilo svoje terjatve stroškov, mimo prisilne omejitve in pred ostalimi dolžnikovimi upniki. Če gre za stroške oprave neposrednih dejanj izvršbe, imajo ti pomen izvršilnih stroškov.