VSL Sklep I Cpg 613/2018

I. Pritožba M. K. se zavrže.

II. Pritožbama nasprotnega udeleženca ter udeležencev J. K. in H. P. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se odpokličejo člani nadzornega sveta nasprotnega udeleženca J. K., H. P. in M. G. (1. točka izreka) ter nadalje, da se za člane nadzornega sveta nasprotnega udeleženca imenujejo J. Š., K. M. in K. Č. (2. točka izreka). Odločilo je še, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 150,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku tega roka do plačila (3. točka izreka izpodbijanega sklepa).

2Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 s spremembami, ZNP) pravočasno (3. odstavek 30. člena ZNP) pritožuje M. K. ter hkrati priglaša svojo udeležbo. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja zavrne kot neutemeljen oz. zavrže zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi s 37. členom ZNP pravočasno pritožuje tudi nasprotni udeleženec. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja zavrne kot neutemeljen oz. zavrže zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje pred drugim sodnikom. Priglasil je pritožbene stroške.

4Prav tako se zoper navedeni sklep iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi s 37. členom ZNP pravočasno pritožujeta udeleženca J. K. in H. P. Višjemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja zavrne kot neutemeljen oz. zavrže zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Podredno predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasila sta pritožbene stroške.

5Pritožbe M. K., nasprotnega udeleženca ter udeležencev J. K. in H. P. so bile vročene predlagatelju, ki v pravočasnih odgovorih na pritožbe predlaga njihovo zavrnitev. Stroškov odgovorov na pritožbe ne priglaša.

6Pritožba M. K. ni dovoljena, pritožbi nasprotnega udeleženca ter udeležencev J. K. in H. P. pa sta utemeljeni.

O pritožbi M. K.:

7M. K. zatrjuje pravni interes za udeležbo z navedbami, da ga je z izpodbijanim sklepom imenovani nadzorni svet nasprotnega udeleženca že odpoklical z mesta člana uprave oziroma direktorja (priloga B20 spisa), kar se po njegovem mnenju nikakor ne bi zgodilo, če sodišče izpodbijanega sklepa ne bi izdalo.

8Predmet zadevnega nepravdnega postopek je le sodni odpoklic ter imenovanje članov nadzornega sveta nasprotnega udeleženca in ne imenovanje članov uprave nasprotnega udeleženca, zato M. K. kot zatrjevano odpoklicani direktor nasprotnega udeleženca ne more s pritožbo v tem postopku doseči zanj ugodnejšega položaja. Svoje morebitne zahtevke v zvezi z neveljavnostjo sklepov nadzornega sveta, reintegracijo na mesto direktorja, kot tudi zatrjevane nepravilnosti v registrskem postopku opr. št. Srg 2018/24470, bo tako moral uveljavljati v drugih in ne v tem postopku.

9M. K. torej nima pravnega interesa za udeležbo v tem postopku, zato je pritožbeno sodišče ni dopustilo in je njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 52. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami, ZGD-1) in 37. členom ZNP).

O pritožbah nasprotnega udeleženca ter udeležencev J. K. in H. P.:

10Pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ni priznalo statusa udeležencev postopka J. K. in H. P., ter da ni odločalo o njunem predlogu in predlogu nasprotnega udeleženca za imenovanje članov nadzornega sveta, niso utemeljeni. Nobenega dvoma namreč ni, da je sodišče prve stopnje J. K. in H. P. priznalo status (materialnih) udeležencev, kar je razvidno tako iz uvoda izpodbijanega sklepa, kot tudi iz podatkov spisa, iz katerih izhaja, da jima je sodišče prve stopnje (od priglasitve udeležbe dalje, t. j. 4.6.2018) kot udeležencema postopka vročalo vse vloge predlagatelja in nasprotnega udeleženca (red. št. 16, 17, 30 in 32 spisa), s predlagateljevim predlogom in njegovimi vlogami do priglasitve udeležbe pa sta bila, kot izhaja iz njune vloge z dne 1.6.2018, zagotovo seznanjena, tako da jima je bilo, kljub temu da sodišče prve stopnje o njuni udeležbi sicer ni posebej odločilo v izreku izpodbijanega sklepa, omogočeno sodelovanje v predmetnem postopku.¹ Udeležba J. K. in H. P. je torej bila dopuščena, zato je pritožbeno sodišče tudi (vsebinsko) odločalo o njuni pritožbi. V primeru, ko niti predlagatelj, niti nasprotni udeleženec ne nasprotujeta udeležbi², o pravnem interesu pa ne podvomi niti sodišče³, izdaja sodne odločbe o dopustnosti udeležbe namreč ni potrebna.⁴ Glede na pojasnjeno smiselno zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP po oceni pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni podana. Nadalje je sodišče prve stopnje z ugoditvijo predlagateljevemu predlogu za odpoklic in imenovanje članov nadzornega sveta nasprotnega udeleženca posledično odločilo tudi o (nasprotnih) predlogih, ki so jih v zvezi s tem podali nasprotni udeleženec ter udeleženca J. K. in H. P., ter jih na ta način smiselno zavrnilo. Glede omenjene odločitve sodišča prve stopnje o predlagateljevem predlogu pa sta pritožbi nasprotnega udeleženca ter udeležencev J. K. in H. P. utemeljeni, in sicer iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju.

11Nasprotni udeleženec je delniška družba, katere nadzorni svet skladno s 24. členom Statuta (priloga A9 spisa) šteje tri člane in je sklepčen, če sta pri sklepanju navzoča vsaj dva člana (1. odstavek 29. člena Statuta), sklepe pa sprejema z večino glasov vseh članov (4. odstavek 29. člena Statuta). Člane nadzornega sveta voli ter odpokliče skupščina (24. in 27. člen Statuta oziroma 274. in 275. člen ZGD-1). Le izjemoma lahko posameznega člana nadzornega sveta imenuje oziroma odpokliče sodišče (256. člen in 2. odstavek 276. člena ZGD-1). Skupščino skliče nadzorni svet oziroma poslovodstvo (2. odstavek 9. člena Statuta ter 4. odstavek 281. člena in 2. odstavek 295. člena ZGD-1). Izjemoma lahko za sklic skupščine sodišče s sklepom pooblasti delničarje, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala (4. odstavek 295. člena ZGD-1).

12Okrožno sodišče v Ljubljani je na podlagi 4. odstavka 295. člena ZGD-1 s sklepom opr. št. Ng 8/2018 z dne 27.2.2018 (priloga A4 spisa) predlagatelja (delničar, ki ima v lasti 1.585 od 4.167 delnic nasprotnega udeleženca in torej predstavljajo 38% osnovnega kapitala nasprotnega udeleženca - priloga A1 spisa) pooblastilo za sklic skupščine delničarjev nasprotnega udeleženca, katere točka dnevnega reda je bila tudi odpoklic dotedanjih članov nadzornega sveta nasprotnega udeleženca: J. K., H. P. in A. K. Skupščina je bila izvedena dne 5.4.2018, na njej pa sprejet sklep o odpoklicu vseh dotedanjih članov nadzornega sveta, t. j. A. K., H. P. in J. K. (notarski zapisnik skupščine z dne 5.4.2018 v prilogi A6 spisa). Dne 15.5.2018 je nato potekala skupščina nasprotnega udeleženca, na kateri so bili za člane nadzornega sveta izvoljeni J. K., H. P. in M. G. (notarski zapisnik skupščine z dne 15.5.2018 v prilogi B7 spisa). Ta sklep skupščine⁵ pravno še vedno učinkuje, saj ga sodišče s pravnomočno sodbo (izdano v pravdnem postopku) ni razveljavilo ali razglasilo za ničnega (398. člen ter 390., 392. in 395. člen ZGD-1).⁶

13V predmetnem nepravdnem postopku (12. alineja 1. odstavka 50. člena ZGD-1) pa predlagatelj (katerega delnice predstavljajo 38% osnovnega kapitala nasprotnega udeleženca⁷) predlaga, da sodišče člane nadzornega sveta, ki so bili izvoljeni na skupščini 15.5.2018, na podlagi 2. odstavka 276. člena ZGD-1 odpokliče (ter nato na podlagi 256. člena ZGD-1 skladno z njegovim predlogom imenuje nove člane). Tako je za odločitev v predmetni zadevi v prvi vrsti odločilno le, ali so podani utemeljeni razlogi za sodni odpoklic posameznih članov nadzornega sveta po 2. odstavku 276. člena ZGD-1 (in v kolikor so, nadalje še, ali so podani tudi pogoji za sodno imenovanje članov nadzornega sveta po 256. členu ZGD-1). Ti utemeljeni razlogi za odpoklic se morajo nanašati na osebna ravnanja oziroma opustitve posameznega člana nadzornega sveta v zvezi z njegovim delom oz. članstvom v nadzornem svetu⁸, na kar utemeljeno v pritožbah opozarjajo tudi nasprotni udeleženec ter udeleženca J. K. in H. P. Vendar pa glede teh utemeljenih razlogov sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in ocenjevalo dejstev, pač pa je materialnopravno zmotno svojo odločitev utemeljevalo z dejstvi (nepravilnostmi) na strani nasprotnega udeleženca, ki se nanašajo na sam postopek izvolitve članov nadzornega sveta (in torej ne na njihova osebna ravnanja v zvezi z delovanjem v okviru pristojnosti nadzornega sveta).⁹ S tem so posledično v izpodbijanem sklepu izostali tudi razlogi o odločilnih dejstvih v zvezi s 1. točko izreka, pritožniki pa utemeljeno opozarjajo tudi na odsotnost razlogov v zvezi z nujnostjo (256. člen ZGD-1) sodnega imenovanja članov nadzornega sveta (2. točka izreka izpodbijanega sklepa).

14Sodišče prve stopnje je tako glede utemeljenih razlogov za sodni odpoklic članov nadzornega sveta zmotno uporabilo materialno pravo (2. odstavek 276. člena ZGD-1) ter nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zagrešilo pa je tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP (izostanek razlogov o odločilnih dejstvih izpostavljenih v prejšnjem odstavku). Pritožbama nasprotnega udeleženca ter udeležencev J. K. in H. P. je bilo zato potrebno ugoditi, izpodbijani sklep v celoti razveljaviti (posledično tudi v stroškovnem delu) ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožbeno sodišče namreč ne more prvič ugotavljati in ocenjevati pravno odločilnih dejstev šele na pritožbeni stopnji, saj bi s tem predlagatelju kot tudi udeležencem lahko odvzelo ustavno pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS, Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami, URS), še zlasti glede na določbo 34. člena ZNP, po kateri revizija v tem postopku ni dovoljena, prav tako pa vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek po oceni pritožbenega sodišča ne bo povzročila hujše kršitve pravic formalnih in materialnih udeležencev postopka do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (354. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 37. členom ZNP). Iz obrazložitve sklepa pritožbenega sodišča izhajajo tudi napotki glede dejstev in okoliščin, ki jih mora v okviru trditvenega in dokaznega gradiva formalnih in materialnih udeležencev obravnavati sodišče prve stopnje v novem postopku (362. člen ZPP), za odreditev obravnavanja zadeve pred drugim sodnikom (356. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) pa po oceni pritožbenega sodišča ni utemeljenih razlogov.¹⁰

15Izrek o stroških pritožbenega postopka se na podlagi določila 3. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pridrži za končno odločbo.

¹ Osebi, ki predlaga udeležbo v postopku, je tudi sicer v vsakem primeru do pravnomočnosti odločitve o zavrnitvi udeležbe zagotovljena pravica sodelovati v postopku in njenih procesnih dejanj ni mogoče izključiti (smiselno 2. odstavek 200. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
² Predlagatelj v vlogi z dne 18.6.2018, v kateri je odgovoril na vlogo udeležencev J. K. in H. P. z dne 1.6.2018, s katero sta priglasila svojo udeležbo, le-tej ni nasprotoval. Nasprotni udeleženec pa se v svoji pritožbi (pred tem se o predlogu udeležbe ni imel možnosti izjaviti) celo zavzema za dopustitev udeležbe J. K. in H. P.
³ O imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta primarno odločajo delničarji (1. odstavek 274. in 275. člena ZGD-1), zato imata J. K. in H. P. kot delničarja nasprotnega udeleženca (ki imata skupaj v lasti najmanj 52% vseh delnic nasprotnega udeleženca - priloga B11 spisa) pravni interes, da sodelujeta v postopku sodnega odpoklica ter imenovanja članov nadzornega sveta, saj pravnomočen sklep sodišča (v primeru ugoditve predlogu) nadomešča voljo delničarjev (256. člen ZGD-1 ter 2. odstavek 276. člena ZGD-1).
⁴ Smiselno sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 253/2016 z dne 7.12.2016 ter L. Ude: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2010, 2. knjiga, stran 271.
⁵ Volitve članov nadzornega sveta so zgolj posebna vrsta skupščinskega sklepa (Š. Ivanjko: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 722.)
⁶ Glej tudi npr. Š. Ivanjko: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 723 do 734). Na učinkovanje navedenega skupščinskega sklepa ne vpliva niti dejstvo, da je bil predmetni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (ki torej še ni pravnomočen) že vpisan v sodni register, saj je tak vpis le deklaratorne narave (npr. sklep Višjgega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 623/2013 z dne 29.5.2013).
⁷ Nasprotni udeleženec predlagatelju sicer očita, da je delnice pridobil brez njegovega soglasja oziroma dovoljenja iz 32. člena Statuta, vendar pa Statut hkrati ne določa utemeljenih razlogov, zaradi katerih lahko družba (nasprotni udeleženec) odkloni dovoljenje za prenos delnic, zato ta statutarna določba o vinkulaciji delnic nima pravnega učinka omejitve prenosljivosti delnic in so zato te prosto prenosljive, predlagatelj pa lahko v razmerju do nasprotnega udeleženca izvršuje vse pravice iz njih (podobno npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 464/2010 z dne 7.12.2010 in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 95/2011 z dne 25.2.2014).
⁸ Enako npr. sklepa Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cpg 319/2006 z dne 1.2.2007 in opr. št. I Cpg 245/2006 z dne 15.12.2006 ter smiselno tudi B. Bratina: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 405.
⁹ Materialnopravno zmotno je namreč enačenje razlogov za sodni odpoklic posameznih članov nadzornega sveta po 2. odstavku 276. člena ZGD-1 z razlogi ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov (390., 392. in 395. člen ZGD-1), saj se slednji ne nanašajo na osebna ravnanja oziroma opustitve posameznega člana nadzornega sveta v zvezi z njegovim delom oz. članstvom v nadzornem svetu, torej na njegovo delovanje v okviru pristojnosti nadzornega sveta.
¹⁰ Nasprotni udeleženec opredeljeno in argumentirano ne pojasni, zakaj v primeru vrnitve zadeve v nov postopek predlaga sojenje pred drugim sodnikom. Ker razlogov za takšno odločitev ni našlo niti pritožbeno sodišče, te odločitve ni sprejelo.