275. člen ZGD-1

V postopku prisilne likvidacije so stranke postopka družbeniki družbe, nad katero se vodi postopek. Ker se v tem postopku po drugi alineji 2. točke 421. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe oddelka 3.6. tega zakona o upravitelju, ni podlage za sklepanje, da predloga za razrešitev upraviteljice ne bi mogel podati družbenik družbe v likvidaciji. Ker so edino njeni družbeniki stranke postopka, ni nobenega razumnega razloga, da v primeru kršitev obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, tega razrešitvenega razloga ne bi smeli oziroma mogli uveljavljati in bi bila razrešitev pridržana zgolj odločitvi sodišča po uradni dolžnosti. Družbeniki družbe v likvidaciji so torej po stališču pritožbenega sodišča procesno legitimirani za vložitev zahteve za razrešitev upravitelja.

Sklep skupščine je izpodbojen tudi, če je pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (na primer ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina - 2. točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1). V zvezi s to pravno podlago bi morala tožeča stranka trditi in dokazovati ne le, da je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut (usklajeno delovanje delničarjev M1. d.o.o. in O.A., ki imata skupaj 29,28 % delnic z glasovalno pravico in delničarja V. d.d. - v likvidaciji, ki ima 48 % delnic z glasovalno pravico, po 8. členu ZPre-1, kar ima za posledico - ker ni bila dana prevzemna ponudba - mirovanje glasovalnih pravic teh treh delničarjev na sporni skupščini - 63. člen v zvezi s 6. in 7. členom ZPre-1), temveč bi morala tudi trditi in dokazovati, da so v konkretnem primeru te kršitve vplivale na veljavnost sklepa. Vendar pa tega procesnega gradiva v smeri upoštevanja teorije kavzalnosti oziroma relevance tožeča stranka sploh ni podala, zato tudi ni več pravno pomembno, ali so omenjeni delničarji v zvezi z zadnjim zasedanjem skupščine tožene stranke delovali usklajeno.

Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic se lahko izvede v breme bilančnega dobička ali statutarnih rezerv ali drugih rezerv iz dobička, če jih je dovoljeno uporabiti za te namene (2. alineja 3. odst. 381. člena ZGD-1). V 23. členu Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, je predpisano posebno pravilo za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic. Po slednjem pravilu je treba poleg listin iz 1. odst. 22. člena te uredbe priložiti predlogu tudi bilanco stanja, iz katere so razvidni viri za pridobitev delnic zaradi njihovega umika.

Kršitev sklicnega roka skupščine je torej lahko le izpodbojni razlog po 2. točki 1. odstavka 395. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1, ki pa ga s tožbo po 7. odstavku 395. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1 lahko uveljavljajo družbeniki, poslovodstvo ali vsak član organa vodenja ali nadzora, če bi člani z uresničitvijo sklepa skupščine storili kaznivo dejanje ali ravnali v nasprotju z zakonom. Omejen krog upravičencev do izpodbijanja sklepa skupščine torej pokaže, da sodišče na izpodbojnost sklepa ne pazi po uradni dolžnosti. Pravilno je zato razlogovanje pritožnika, da je registrsko sodišče s tem, ko je zavrnilo predlagani vpis spremembe članov nadzornega sveta, ker skupščina ni bila sklicana v zakonskem roku iz 1. odstavka 509. člena ZGD-1, prekoračilo obseg presoje, ali so podane predpostavke iz ZSReg za vpis predlaganih sprememb nadzornega sveta v sodni register.