276. člen ZGD-1

Imenovanje organov vodenja družbe je stvar družbenikov v okviru njihove pravice do svobodne gospodarske pobude. Sodna intervencija pri imenovanju članov nadzornega sveta je zato le izjema in pride v poštev samo takrat, kadar je sicer ogroženo delovanje družbe. Presoja o tem, katere okoliščine utemeljujejo, da gre za nujen primer, mora biti restriktivna.

Sodišče prve stopnje ni zahtevalo soglasja sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave, niti ni pozvalo predlagatelja k predložitvi soglasja. V nepravdnem postopku imenovanja članov nadzornega sveta sodišče nadomešča voljo delničarjev na skupščini.

Uvedba postopka prisilne poravnave ima ex lege posledice na pristojnosti organa nadzora ali skupščino insolventnega dolžnika. Učinki uvedbe postopka prisilne poravnave pa veljajo erga omnes, zato jih mora upoštevati tudi sodišče v tem postopku. S predlogom za sodno imenovanje direktorja in za odpoklic ter izbris prejšnjega direktorja predlagatelj ne more obiti določbe prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP o soglasju sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave.

Morebitna poslovno obligacijska vezanost predlaganega kandidata za člana nadzornega sveta z družbo, ki je konkurenčna tožeči stranki in morebitno večje lastništvo navedenega kandidata v tej konkurenčni družbi, so po presoji pritožbenega sodišča okoliščine, ki so pomembne za uresničitev delničarjeve pravice do obveščenosti.

V primeru, ko niti predlagatelj, niti nasprotni udeleženec ne nasprotujeta udeležbi, o pravnem interesu pa ne podvomi niti sodišče, izdaja sodne odločbe o dopustnosti udeležbe ni potrebna. Utemeljeni razlogi za odpoklic se morajo nanašati na osebna ravnanja oziroma opustitve posameznega člana nadzornega sveta v zvezi z njegovim delom oz. članstvom v nadzornem svetu.

V sodni praksi je bilo zavzeto stališče (sklep VS RS III Ips 14/2005), da sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni, posledično, da se 12. alineja prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki velja za organe vodenja in nadzora delniške družbe, smiselno za družbo z omejeno odgovornostjo ne uporablja. Z novelo ZGD-1I je bil dodan nov drugi odstavek 50. člena, ki je na novo določil možnosti za sodno imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, medtem ko v zvezi z sodnim imenovanjem članov nadzornega sveta teh družb ni določil ničesar novega, zato se postavlja vprašanje obstoja zakonske podlage za sodno imenovanje članov nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo.

Pravne posledice ničnostnega sklepa iz 394. člena ZGD-1 namreč nastopijo šele s pravnomočno sodbo, s katero je ugotovljena ničnost sklepa skupščine.

Delničarji, v katerih pristojnosti je odločanje o tem, kdo bodo člani nadzornega sveta družbe, ki zastopajo njihove interese, so že imenovali dva nova člana nadzornega sveta, s tem pa je funkcija sodno imenovanih članov nadzornega sveta prenehala, zaradi česar nasprotna udeleženca nimata več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, ker si pravnega položaja ne moreta izboljšati.

Nasprotni udeleženec uveljavlja na podlagi istega dejanskega stanja (nesklepčnosti nadzornega sveta) sodno varstvo z intervencijo sodišča pri imenovanju članov nadzornega sveta, kot ga je na predlog predlagatelja v tem postopku z izpodbijanim sklepom sodišče že zagotovilo, saj je z njim odpravljeno stanje nesklepčnosti in s tem neoperativnosti nadzornega sveta pritožnika, zaradi česar nima pravnega interesa za pritožbo.

Če ima sklep nadzornega sveta oblikovalni učinek, lahko pride v poštev analogna (in na podlagi 14. člena OZ smiselna) uporaba določb OZ o sankcijah za neveljavnost pogodb. Če sklepu nadzornega sveta ZGD-1 (ali statut) pripiše učinek nastanka, spremembe ali prenehanja pravic in dolžnosti v konkretnem pravnem razmerju, je takšen sklep lahko podvržen tudi civilnopravnim sankcijam za primer njegove morebitne neveljavnosti. To zahtevajo že razlogi pravne varnosti. Le če so okoliščine posameznega primera v bistvenem podobne zakonsko urejenemu dejanskemu stanu, lahko utemeljimo analogno (in na podlagi 14. člena OZ smiselno) uporabo sankcij, ki jih pozna domače obligacijsko pravo za neveljavnost pogodb, v primeru domnevno »neveljavnih« sklepov nadzornega sveta z oblikovalnim učinkom. Položaj tožeče stranke, ki kot delničar tožene stranke izpodbija veljavnost sklepov nadzornega sveta, ni primerljiv z nobenim izmed položajev, v katerem ima pogodbena stranka po OZ zahtevek na razveljavitev pogodbe. Tožeča stranka je trdila (in predlagala dokaze), da je bila v postopku oblikovanja izpodbijanih sklepov kršena temeljna zapoved za vzpostavitev formalne strukture delniške družbe, k

ZGD-1 v 256. čl. med drugim določa, da če iz kateregakoli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. Nujni primer je podan takrat, ko se zasleduje zagotovitev veljavnega odločanja nadzornega sveta: torej njegova sklepčnost oziroma udeležba večjega števila članov, če bi bila ta zaradi sprejemanja odločitve potrebna.

Sodišče je dolžno utemeljenost zahtevka predlagatelja preizkusiti po vseh pravnih podlagah, ki so na voljo, vendar pa je pri tem vezano na trditveno podlago predlagatelja.

Glede na določbo 3. člena ZSDU uresničujejo delavci svoje pravice v zvezi s sodelovanjem pri upravljanju družbe preko sveta delavcev ali delavskega zaupnika, zbora delavcev in svojih predstavnikov v organih družbe. Iz navedene zakonske dikcije izhaja "zgolj" pravica in ne dolžnost delavcev izvoliti svet delavcev in s tem posredno svoje predstavnike v organe družbe. Ker gre za pravico delavcev, ne more namesto delavcev nihče drug (niti sodišče) imenovati delavskih predstavnikov. Če svet delavcev ne izkoristi svoje pravice in ne imenuje predstavnikov v nadzorni svet, navedeno ne predstavlja razloga za nesklepčnost nadzornega sveta. Tudi statutarna ureditev družbe, ki določa število članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev družbe, ter skupno število članov nadzornega sveta, kot tudi strožji kvorum sklepčnosti ob sodelovanju delavcev pri odločanju nadzornega sveta, se pokaže zgolj kot pravica delavcev, ki v primeru, da delavci ne izvolijo svojih predstavnikov, ne terja spremembe statuta.

Pritožnik je šele v pritožbi navedel, da je manjkajoči član nadzornega sveta predstavnik delavcev in da je njegova prisotnost za sklepčnost nujna. Ker teh trditev in v pritožbi predloženega dokaza pred sodiščem prve stopnje ni podal, jih tudi pritožbeno sodišče glede na določilo 1. odst. 337. člena Zakona o pravdnem postopku ne more upoštevati.

Dolžnost uprave je, da poda sodišču predlog za imenovanje člana nadzornega sveta takoj, ko ugotovi, da število članov ni zadostno za njegovo sklepčnost (1. odst. 276. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1).