VSL Sodba I Cp 452/2017

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da mora toženec v 15 dneh:

1. iz skupnega dela - podstrešja v večstanovanjski stavbi na naslovu ..., št. ... k. o. X ... (ID...), ki stoji na parceli št. 378/1 k. o. ..., odstraniti svoje premične stvari in vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da odstrani preboj iz posameznega dela št. 5 v stavbi št. ... k. o. X ... (ID...) v podstrešje, velikosti 0,7 m x 1,4 m, odstrani preboj v steno podstrešja iz stopnišča v podstrešje, velikosti 0,9 m x 1,2 m, odstrani v ta preboj vgrajena vrata, odstrani obstoječo odprtino zračnika na fasadi, na podstrešju vgrajeno PVC okno v velikosti 1,8 m x 2,8 m ter se mu v bodoče prepoveduje vznemirjati tožečo stranko v njeni solastninski pravici na skupnih delih podstrešja in strehi v večstanovanjski stavbi na naslovu ... št.... k. o. X ... (ID...) z izvajanjem prebojev, vgradnjo stavbnega pohištva ter vnašanjem premičnih stvari ter

2. omogočiti tožeči stranki dostop do podstrešja in strehe v večstanovanjski stavbi na naslovu ..., št. ... k. o. X ... (ID...), ki stoji na parceli št. 378/1 k. o. ... ter se mu jo v bodoče prepoveduje vznemirjati v njeni solastninski pravici na skupnih delih, podstrešju in strehi v tej večstanovanjski stavbi z omejevanjem dostopa do podstrešja in strehe.

II. V II. točki izreka se izpodbijana sodba spremeni tako, da mora toženec v 15 dneh tožeči stranki povrniti 380,75 EUR; v korist proračuna Republike Slovenije pa (skupaj s stroški pritožbenega postopka) 626,08 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerimi tožnica od toženca v bistvenem zahteva, da iz skupnega dela večstanovanjske stavbe na naslovu ... odstrani svoje stvari in vzpostavi prejšnje posestno stanje, da bo tožnici omogočen dostop do podstrešja in strehe v tej stavbi. Sodišče je tožnici naložilo, da mora tožencu v 15 dneh povrniti 585,45 EUR pravdnih stroškov.

2Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožnica, ki predlaga spremembo sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku ali pa njeno razveljavitev in vrnite zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Napačno se ji zdi stališče sodišča prve stopnje, da ne uživa pravnega varstva pred vznemirjanjem solastninske pravice na skupnih delih. Odsotnost pogodbe o medsebojnih razmerjih ob tem, ko niti ni sporno, da je toženec posegel v skupne dele, ne more privesti do zavrnitve tožničine pravice do sodnega varstva pred vznemirjanjem solastninske pravice. V postopku predložena odločba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1827/2013 ni primerljiva obravnavani zadevi. Izpodbijana odločitev pomeni pregrob poseg v tožničino ustavno zagotovljeno pravico do lastnine, s takšno odločitvijo ji je tudi odvzeta pravica do sodnega varstva. Zaradi samovoljnega posega toženca, tožnica nima na razpolago ustreznega pravnega varstva.

3Pritožba je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, naknadno pa je sporočil, da je tožnica umrla.

4Pritožbeno sodišče je z vpogledom v centralni register prebivalstva ugotovilo, da je tožnica 2. 3. 2017 umrla. Ker ima v pravdi pooblaščenca, to na potek postopka ne vpliva, pritožbeno sodišče pa postopek nadaljuje z njenimi dediči oziroma dedičem.

5Pritožba je utemeljena.

6V skladu z določbo 1. odstavka 105. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) so skupni deli v solastnini vseh etažnih lastnikov. Enako določata 4. odstavek 3. člena in 18. člen Stanovanjskega zakonika (SZ-1). Stališče sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki skupaj z ostalimi etažnimi lastniki skupna lastnika skupnih delov, zato ker med njimi še ni bila sklenjena pogodba o medsebojnih razmerjih, ki bi določila skupne dele in njihove solastniške deleže, oziroma sporazum (116. in 108. člen SPZ), je materialnopravno napačno. V skladu s prvim odstavkom 72. člena SPZ ima več oseb lahko na nerazdeljeni stvari skupno lastnino, kadar njihovi deleži niso vnaprej določeni, a situacija, ko se solastniki po zakonskih kriterijih (še) niso dogovorili o solastniških deležih, še ne povzroči, da so zato postali skupni lastniki, še zmeraj gre, kot določata SPZ in SZ-1, za solastnike. Skupno lastnino je treba razumeti kot zakonsko predvideno izjemo.¹

7Pritožnica pravilno izpostavlja, da v obravnavani situaciji odrek pravnega varstva pomeni pretiran poseg v njeno (so)lastninsko pravico in v pravico do sodnega varstva. Povsem utemeljeno tudi opozarja, da je šlo pri odločbi tega sodišča I Cp 1827/2013 z 29. 1. 2014 (na katero se je očitno naslonilo sodišče prve stopnje ob argumentaciji izpodbijane odločitve) za situacijo, ki se v bistvenem razlikuje od obravnavane. Zahtevki v zadevi I Cp 1827/2013 so merili na ugotovitev, kakšen je tožničin delež na solastnih skupnih prostorih, zahtevala je tudi izdelavo elaborata za spremembo katastrskih podatkov oziroma izdelavo druge, za zemljiškoknjižni vpis primerne listine. Višje sodišče je poudarilo, da takšno procesno ravnanje pomeni razpolaganje s stvarjo - v primerih, ko bi imela pravnomočna sodna odločba učinke aktov razpolaganja, pa je treba za zagotovitev stvarne legitimacije v postopek vključiti vse etažne lastnike. V obravnavani zadevi tožbeni zahtevek ni tak, da bi imel učinek akta razpolaganja.

8V skladu z določbo 100. člena SPZ ima solastnik pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, pa tudi pravico do tožbe za varstvo svoje pravice na delu stvari. Solastniki imajo tudi medsebojno petitorno zaščito.²

9Med pravdnima strankama ni bilo sporno (kot utemeljeno izpostavlja pritožnica), da je toženec okupiral skupni del večstanovanjske stavbe. Sodišče prve stopnje je njegovo prostodušno stališče do spornega ravnanja povzelo z obrazložitvijo, da gre v konkretni zadevi za "odvzem podstrešja". Toženec tudi ni nasprotoval trditvam tožnice, da je etažnim lastnikom s tem onemogočen dostop do strehe in dimnika (gre za skupna gradbena elementa v večstanovanjski stavbi v smislu 2. odstavka 5. člena SZ-1).

10Sklicevanje toženca na določbo 2. odstavka 122. člena SPZ je napačno. Ta določba (tako kot 15. člen SZ-1) ureja posege etažnega lastnika v posamezni del v etažni lastnini, ne v skupni del. Pri odvzemu podstrešja, kot svoj poseg sam poimenuje toženec, ne gre za poseg v posamezni del ali izvedbena dela v posameznem delu, ki pomenijo tudi poseg v skupne prostore. Gre za bistveno več kot to - za poseg v skupne prostore, s tem pa preoblikovanje skupnih prostorov v posamezni del v etažni lastnini.

11Skupne dele lahko uporabljajo etažni lastniki le v skladu z njihovo naravo in namenom ter na način, ki ne omejuje drugih etažnih lastnikov (19. člen SZ-1). Celo za preoblikovanje skupnega dela v posebni skupni del, je nujno soglasje vseh etažnih lastnikov; preoblikovanja skupnega dela v posebni del v etažni lastnini pa je dovoljeno le na podlagi sporazuma etažnih lastnikov in ob dodatnem pogoju - če je to mogoče glede na potrebnost skupnega dela za funkcioniranje stavbe kot celote (113. člen SPZ in 22. člen SZ-1).³

12Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da toženec takšnega soglasja ni imel. Sodišče prve stopnje je v 6. točki na 5. strani izpodbijane sodbe obrazložilo, da so soglašali solastniki A. A., B. B., C. C. in D. D., tožnica pa ne.

13Toženčevo izpostavljanje, da gradbena inšpekcija zaradi prenove ni ugotovila kršitve gradbenih predpisov, za odločitev o utemeljenosti petitorne tožbe, ni relevantno. Enako velja za izpostavljanje predhodne preureditve drugega dela podstrešja drugega soseda. Na ugovor, da je tožbeni zahtevek zastaral, pa je povsem pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe s pojasnilom, da zahtevek za zaščito pred vznemirjanjem in vrnitveni zahtevek ne zastarata.

14Pritožba je torej utemeljena, zaradi česar ji je višje sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ugodilo, izpodbijano sodbo pa spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo. Pri oblikovanju izreka je izpustilo nepotrebne navedbe solastniškega deleža tožeče stranke.

15Toženec mora zato tožnici povrniti potrebne (155. člen ZPP) pravdne stroške. Stroški odvetniškega zastopanja so: 300 odvetniških točk za sestavo tožbe povišano za 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, torej 170,75 EUR. Tožnica je plačala še 210,00 EUR sodne takse za tožbo; skupaj torej toženec tožeči stranki dolguje 380,75 EUR.

16Od 30. 8. 2016 dalje je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč (odločbi v prilogi A8 in na list. št. 42 v spisu), zato mora toženec preostale stroške odvetniškega zastopanja na podlagi 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) povrniti v korist proračuna Republike Slovenije. Gre za naslednje stroške: po 300 odvetniških točk za sestavo 1. pripravljalne vloge in zastopanje na 1. naroku za glavno obravnavo (z dodatkom 50 točk in ne priglašenih 100 točk za nadaljnje pol ure), 75 točk za zastopanje na naroku, ki je bil preložen in 375 točk za sestavo obravnavane pritožbe, vse povišano za 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV; skupaj torej 1364 točk oziroma 626,08 EUR.

¹ Zakon predvideva nastanek skupne lastnine v skupnosti zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, v dediščinski skupnosti in v skupnosti etažnih lastnikov v zvezi s sredstvi rezervnega sklada, ki so skupna lastnina vseh etažnih lastnikov.
² Prim. sodbo VSL I Cp 3289/2009 s 27. 1. 2010.
³ Prim. sodbo VSL II Cp 1986/2011 s 30. 11. 2011 in sklep VSL I Cp 2532/2015 z 18. 11. 2015.