Delodajalec
Izraz je opredeljen v 23 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.
oseba, ki v delovnem razmerju zaposluje delavca in mu daje navodila ter ga nadzira pri opravljanju dela
pravna oseba ali fizična oseba, za katero druga oseba opravlja delo v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali na drugi pravni podlagi
vsaka pravna ali fizična oseba in drug subjekt, kakršen je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma ladjar ladje, ki je vpisana v slovenski ladijski register. Kot delodajalec v smislu tega zakona se šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zagotavlja delo delavcu, razen oseb, ki zagotavljajo delo delavcem v gospodinjstvu in nosilcev kmetij, ki opravljajo delo z družinskimi člani na kmetijah v skladu s predpisi o kmetijstvu. Kot delodajalec se šteje tudi fizična oseba, ki s člani svojih gospodarstev oziroma z družinskimi člani opravlja pridobitno ali drugo dejavnost. Kot delodajalec se šteje tudi uporabnik, h kateremu so v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, napoteni delavci s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.
pravna oseba zasebnega prava, javni zdravstveni zavod ali fizična oseba s sedežem ali prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi in dodeljuje kadrovske štipendije
pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi; kot delodajalec se v smislu tega zakona šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zaposluje delavca oziroma osebo, ki opravlja delo. Kot delodajalec se šteje tudi kmet ali kmetica (v nadaljnjem besedilu: kmet) ali fizična oseba, ki sam ali s člani svojega gospodarstva oziroma z družinskimi člani opravlja kmetijsko, pridobitno ali drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposluje drugih oseb
pravna oseba ali posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti oziroma vpisan v register kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji, ter drug subjekt, določen z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ki zaposluje tujca na podlagi pogodbe o zaposlitvi
pravna in fizična oseba, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Med delodajalce po tem zakonu ni mogoče šteti šol oziroma drugih subjektov, katerih temeljna dejavnost je izobraževanje
upravljavec ali prevoznik, ki na podlagi pogodbe zaposli ali najame delavca za delo strojevodje ali drugo OVKN
pravna ali fizična oseba, pri kateri je prijavitelj v delovnem in podobnem razmerju
vsaka tuja ali domača fizična in pravna oseba, ki zaposluje delavce
vsaka tuja ali domača fizična in pravna oseba, ki zaposluje delavce
Izraz, zapisan v moški slovnični obliki, ki je uporabljen kot nevtralen za ženske in moške
izraz se uporablja v pomenu in obsegu kot to opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih
vsak delodajalec in samozaposlena oseba skladno z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu
vse statusne oblike gospodarskih subjektov po zakonu o gospodarskih družbah, ki zaposlujejo delavce
delodajalec in samozaposlena oseba, kakor sta opredeljena s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, in zavezanec za plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za poškodbo pri delu, kakor je opredeljen s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
Izraz je uporabljen kot nevtralen za ženske in moške, zapisana v moški spolni slovnični obliki.
sedanji in prejšnji delodajalec, razen če ta pravilnik določa drugače
Izraz, zapisan v moški spolni slovnični obliki, je uporabljen kot nevtralen za ženske in moške.
domača pravna oseba ter podružnica tuje pravne osebe, ki zaposluje delavce
Izraz se uporablja v pomenu in obsegu kot to opredeljuje zakon o delovnih razmerjih.
Izraz, zapisan v moški spolni slovnični obliki, ki je uporabljen kot nevtralen za ženske in moške
vsaka pravna ali fizična oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izpolnjuje vse pogoje za pridobitev dovoljenja v skladu z zakonodajo
Kje se izraz uporablja
- 1. člen ZDR-1 – (namen zakona)
(1) Ta zakon ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, v skladu z: 1. Direktivo Sveta z dne 25. junija 1991 s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zd …
- 3. člen ZDR-1 – (uporaba zakona)
(1) Ta zakon se uporablja za delovna razmerja med delodajalci, ki imajo sedež ali prebivališče v Republiki Sloveniji, in pri njih zaposlenimi delavci. (2) Ta zakon se uporablja tudi za delovna razmerja med tujimi delodajalci in delavci, skl …
- 5. člen ZDR-1 – (opredelitev delavca in delodajalca)
… vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. (2) Delodajalec ali delodajalka (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) po tem zakonu je pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, …
- 6. člen ZDR-1 – (prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov)
(1) Delodajalec mora iskalcu ali iskalki zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: kandidatu) pri zaposlovanju ali delavcu v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na na …
- 8. člen ZDR-1 – (odškodninska odgovornost delodajalca in denarna odškodnina)
V primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu je delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Kot nepremoženjska škoda, ki je nastala kandidatu ali delavcu, …
- 9. člen ZDR-1 – (omejitev avtonomije pogodbenih strank)
(1) Pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v času trajanja delovnega razmerja sta delodajalec in delavec dolžna upoštevati določbe tega in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolek …
- 10. člen ZDR-1 – (splošni akt delodajalca)
(1) Predloge splošnih aktov delodajalca, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, mora delodajalec pred sprejemom posredovati …
- 11. člen ZDR-1 – (pogodba o zaposlitvi)
… razmerja, se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skl …
Sodna praksa k 4. člen ZDR-1
Davčni organ lahko odmeri davek na drugačni pravni podlagi, kot izhaja iz sklenjenih pravnih poslov, oziroma upoštevaje drugo pravno obliko dohodka, ki ga je prejel samostojni podjetnik, samo, če predhodno ugotovi, da gre za katerega od primerov nedovoljenega ravnanja in zato lahko uporabi svoja pooblastila iz 74. člena Zakona o davčnem postoku (ZDavP-2) (ali drugega izrecnega pooblastila, ki ga določi zakon). Če gre za nedovoljen pravni posel (drugi odstavek 74. člena ZDavP-2), ki ga je samostojni podjetnik sklenil za vodenje družbe z omejeno odgovornostjo, se dohodek obdavči, kot da gre za dohodek iz delovnega razmerja na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZDoh-2. Nedovoljeno davčno izogibanje ne more biti utemeljeno le na okoliščini, da je samostojni podjetnik kot samozaposlena oseba opravljal delo za družbo z omejeno odgovornostjo, v kateri je edini družbenik in direktor. Tudi v primeru ugotovljenega nedovoljenega davčnega izogibanja dohodkov samostojnega podjetnika, ki jih pridobi v družbi z opravljanjem dela iz dejavnosti te družbe (torej ne za delo direktorja), ni mogoče obdavčiti na podlagi prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 kot dohodkov iz delovnega r
Druga toženka je v postopku podala tudi predlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR. Ta predlog ne more vplivati na dolžnost druge toženke, da tožnika pozove na delo. Za odločanje o sodni razvezi v konkretnem primeru namreč niso izpolnjeni pogoji. Tožnik ima (še vedno) sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s prvo toženko. Delovno razmerje pri drugi toženki s sodbo sodišča še ni bilo vzpostavljeno, saj je sodišče naložilo drugi toženki, da ga šele pozove na delo. To pomeni, da predlagana sodna razveza v konkretnem primeru sploh ni mogoča.
Podjemni pogodbi med obema toženkama sta se izvajali kot pogodbi o zagotavljanju dela delavcev drugemu uporabniku (čeprav se prva toženka s takšnim posredovanjem ne bi smela ukvarjati, druga toženka pa ga ne sprejemati), dejansko pa sta bili namenjeni temu, da se prikrije stalna potreba druge toženke po delu tožnika. Druga toženka je ob sodelovanju s prvo toženko ravnala očitno nezakonito in zlorabila na videz zakonite pogodbe na škodo tožnika in ostalih delavcev prve toženke. Na ta način je bil vzpostavljen specifičen poslovni model s strani teh pravnih oseb, ki po vsebini ni prikrival le posredovanja delavcev uporabniku, temveč tudi delovno razmerje teh delavcev pri drugi toženki. Prva in druga toženka sta v usklajenem delovanju sicer izhajali iz zakonskih možnosti, vendar sta jih uporabili na nezakonit način, zaradi česar sta tožnika prikrajšali za delovno razmerje pri dejanskem delodajalcu (drugi toženki) in za pravice iz tega razmerja. Z izvajanjem takšnega nezakonitega modela poslovanja je bilo pogodbeno razmerje med tožnikom in prvo toženko (ki je bilo formalno vzpostavljeno s pogodbo o zaposlitvi) zlorabljeno. Dejanski delodajalec tožnika je bila torej druga
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.