Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

(1)Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo celulozno, papirno in papirno predelovalno dejavnost z naslednjimi šiframi podrazreda dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti: 21.110 Proizvodnja vlaknin, 21.120 Proizvodnja papirja in kartona, 21.210 Proizvodnja valovitega papirja in kartona, ter papirne in kartonske embalaže, 21.220 Proizvodnja gospodinjskih, higienskih in toaletnih potrebščin iz papirja, 21.230 Proizvodnja pisarniških potrebščin iz papirja, 21.240 Proizvodnja tapet, 21.250 Proizvodnja drugih izdelkov iz papirja in kartona.

(1)Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2)Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta pogodba ne velja.

(3)Kolektivna pogodba velja tudi za učence in vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

(1)Ta pogodba začne veljati z dnem sklenitve in velja do 31. 12. 1999. Pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb od 16. do 20. člena te pogodbe. Tarifna priloga se sklene najkasneje do 31. 12. za naslednje leto.

(3)Če se tarifna priloga ne sklene v tem roku, se podaljša vsakokrat za eno leto.

(1)Izraz “delodajalec” pomeni vsako tujo ali domačo fizično in pravno osebo, ki zaposluje delavce.

(2)Izraz “delavec” pomeni delavca oziroma delavko, ki je sklenil(a) delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

(3)Izraz “poslovodni organ” pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.

(4)Izraz “poslovodni delavec” pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.

(5)Izraz “delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi” pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, zadružnimi pravili ali statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).

(6)Izraz “splošni akt” pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te pogodbe.

(7)“Sistemizacija delovnih mest” je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.

(8)Izraz “sindikalni zaupnik” pomeni sindikalnega poverjenika po zakonu o delovnih razmerjih.

(9)Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.

Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih pri delodajalcih, če te kolektivne pogodbe in splošni akti teh standardov ne urejajo.

(1)Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest in sicer: I. tarifni razred: (enostavna dela) Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola. II. tarifni razred: (manj zahtevna dela) Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe, še krajši eno– ali večmesečni tečaji III. tarifni razred: (srednje zahtevna dela) Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja IV. tarifni razred: (zahtevna dela) Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja V. tarifni razred: (bolj zahtevna dela) Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja VI. tarifni razred: (zelo zahtevna dela) Delovna mesta, za katera se zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba ali delovna mesta, za katera se zahteva višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba VII. tarifni razred: (visoko zahtevna dela) Delovna mesta, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba VIII. tarifni razred: (najbolj zahtevna dela) Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju IX. tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela) Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti

(2)Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.

(3)Delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v kolektivnih pogodbah pri delodajalcih razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.

(4)Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.

(1)Delovni čas pri delodajalcih, ki opravljajo celulozno, papirno in papirno predelovalno dejavnost traja največ 40 ur na teden.

(2)Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

(3)Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

(4)Delovni čas krajši od polnega se lahko določi v skladu z merili iz kolektivne pogodbe pri delodajalcu.

(1)Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi: text="– lastne poroke 2 dni – poroke otroka 1 dan – oče ob rojstvu otroka 2 dni – ob smrti zakonca, otrok, staršev ali drugih članov, ki so živeli z delavcem v skupnem gospodinjstvu, 3 dni – ob smrti bratov, sester, starih staršev in zakončevih staršev 1 dan – selitve delavca oziroma družine v interesu delodajalca 2 dni – selitev delavca oziroma družine 1 dan – elementarnih nesreč 3 dni – za spremljanje otroka na klimatsko okrevanje, če tako odredi zdravnik otroka do 7 dni – za medicinsko programiran oddih do 7 dni"

(2)Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.

(3)Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.

(4)Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti.

(5)Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca.

(6)Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih: – neodložljivih osebnih opravkov, – zasebnega potovanja, – nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna, – popravila hiše oziroma stanovanja, – zdravljenja na lastne stroške.

(7)Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.

Letni dopust traja najmanj 18 delovnih dni. Proste sobote se ne vštevajo v letni dopust. Letni dopust se določi na podlagi naslednjih kriterijev in meril: text="1. Kriterij delovne dobe: dni Skupna delovna doba do 7 let 18 – za vsakih dopolnjenih 7 let dodatno po 1 2. Kriterij pogojev dela: Izmensko delo, ki se opravlja po letnem razporedu: Delavcem, ki delajo v izmenskem delu, pripada: – ženskam z izmenskim nočnim delom 4 – delavcem v štiriizmenskem delu oziroma turnusu 3 – delavcem v triizmenskem delu 2 – dvoizmensko ali le popoldansko delo 1 – za stalen razpored 6 delovnih dni na teden 2 3. Kriterij zahtevnosti dela: – delavcem na delovnih mestih I. in II. skupine 1 – delavcem na delovnih mestih III. in IV. skupine 2 – delavcem na delovnih mestih V. in VI. skupine 3 – delavcem na delovnih mestih VII., VIII. in IX. skupine 4 4. Socialno-zdravstveni kriteriji: – delovni invalidi in delavci z najmanj 60% telesno okvaro 3 – starši oziroma delavci, ki negujejo in varujejo težje telesno ali težko duševno prizadeto osebo 5 – mati z enim ali več otroki v starosti do 7 let 1 – oče samohranilec z enim ali več otroki v starosti do 7 let 1 – delavci, ki so dopolnili 50 let starosti 5 5. Mladoletni delavci do 18. let starosti: – dodatno 7" 6. Poseben prispevek delavca k uspehu delodajalca: Delavcem, ki izjemno prispevajo k uspehu delodajalca, lahko poslovodni organ odobri še dodatne dni letnega dopusta. Delavec ima pravico tri dni letnega dopusta izrabiti tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti nadrejenega vodjo najkasneje tri dni pred izrabo dopusta, in če s tem ni moten delovni proces.

Delavec, ki s svojim delom izjemno prispeva k povečanju produktivnosti ali kako drugače prispeva k povečanju dobička ima lahko, če tako odloči poslovodni organ oziroma delodajalec še naslednje pravice: – do prednosti glede strokovnega izpopolnjevanja, – do odstotka od povečanja dobička ustvarjenega s povečanjem produktivnosti z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu ali kako drugače, – do nagradne odsotnosti z dela, – do prednosti pri štipendiranju otrok, – do poravnave stroškov za aktivni oddih. S splošnim aktom delodajalca se lahko določijo še druge pravice, ki gredo delavcu iz naslova prvega odstavka tega člena.

(1)Odpovedni rok znaša v primeru, da delavec pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje: text="– za dela I., II. in III. skupine 1 mesec – za dela IV. in V. skupine 2 meseca – za dela VI., VII. in VIII. in IX. skupine 3 mesece"

(2)V skladu z zakonom ima delavec pravico do odsotnosti zaradi iskanja nove zaposlitve, ki jo lahko izrabi v dogovoru z delodajalcem.

(1)Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan na zahtevo reprezentativnega sindikata kolektivno obveščati delavce: – o letnih in večletnih planih delodajalca, – pomembnejših poslovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj delavcev, – v primeru poslabšanja poslovnih rezultatov, morebitnih motenj v poslovanju ali likvidnostnih težav, – o doseženih letnih poslovnih rezultatih, – o predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in plač.

(2)Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost.

(1)S kolektivno pogodbo se ne posega v svobodno ustanavljanje in delovanje sindikatov pri delodajalcih ter v pravice sindikata, da v skladu s svojo vlogo in nalogami daje pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom.

(2)Delodajalec je dolžan v skladu z zakonom zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja.

(3)Reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu se vročajo gradiva za seje organov delodajalca, razen sej uprave oziroma poslovodstva, kadar obravnavajo vprašanja iz prvega odstavka 12. člena.

(4)Delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranem pri delodajalcu: – prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov k delodajalcu na podlagi vnaprejšnjega obvestila; – svobodo sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska.

(1)S kolektivno pogodbo pri delodajalcu, oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in delodajalcem se določijo materialni pogoji za delo sindikata.

(2)Če s pogodbo iz prejšnjega odstavka ni drugače določeno, je za delo sindikatov zagotovljeno: – dve plačani uri letno za vsakega člana sindikata dejavnosti pri delodajalcu, vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje sindikalnih funkcij in za sodelovanje pri delu organov sindikatov izven delodajalca. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central (združenj) in v organih sindikatov dejavnosti. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo (to je za delo vseh zaupnikov skupaj) ne sme biti manjše kot je število delavcev in ne manjše kot 50 ur na leto. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in poslovodni delavec. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa. Če je v organizaciji oziroma pri delodajalcu organiziranih več sindikatov, se število plačanih ur iz tega odstavka razdeli med sindikate v sorazmerju s številom članov, – prostorski pogoji za delo sindikatov njihovih organov in njihovih sindikalnih zaupnikov; – tehnična izvedba obračuna plačevanja in članarine sindikatom za člane sindikata; – 5 plačanih delovnih dni letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prve alinee.

(3)Število sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu se določi s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in delodajalcem, upoštevaje organiziranost delovnega procesa, delo v izmenah, dislociranost, ipd.

(4)S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se lahko predvidi sklicevanje članskih sestankov največ dvakrat letno med delovnim časom.

(5)Ne glede na zagotovljene materialne pogoje za delo sindikata po tem členu se delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu lahko dogovorita, da za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.

(1)Plačo delavca sestavlja: osnovna plača, dodatki (17. člen te pogodbe in 47. člen SKP), del plače na podlagi doseganja delovne uspešnosti (45. člen SKP) ter del plače iz naslova uspešnosti poslovanja (19. člen te pogodbe).

(2)V pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec določita znesek osnovne plače delavca v tolarjih in dodatno v obliki, ki omogoča preračun v vsakokratno tolarsko vrednost.

(3)Osnovna plača delavca za poln delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje, s katerimi je bil delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja oziroma pred razporeditvijo, ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v tarifni prilogi te pogodbe.

(4)Za vnaprej določene (predvidene 100%) delovne rezultate se štejejo delovni rezultati, merjeni po vnaprej določenih kriterijih, individualno ali skupinsko. Norma ali drugo podobno merilo za merjenje delovnih rezultatov je ustrezna, če jo dosega vsaj 90% delavcev, ki delajo po teh kriterijih.

(5)Če delavec ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na strani delavca, je upravičen do 100% osnovne plače.

(6)Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina zahtevnosti delovnega mesta in so vključeni v osnovno plačo.

(7)Izhodiščna plača za določen tarifni razred, kot je opredeljena v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe, je najnižja osnovna plača, ki jo ima delavec pravico prejeti za delo v polnem delovnem času in vnaprej določene delovne rezultate ter normalne delovne pogoje.

(8)V kolektivnih pogodbah pri delodajalcui se lahko določijo poleg izhodiščnih plač po tarifnih razredih tudi izhodiščne plače za posamezne plačilne razrede. Izhodiščna plača plačilnega razreda vsebuje vse sestavine zahtevnosti plačilnega razreda in temelji na dogovorjenih metodah za njihovo vrednotenje.

(9)Delavec, ki je začasno razporejen na delovno mesto k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred prerazporeditvijo.

(1)Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.

(2)Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

(3)Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.

(4)Dodatki iz prvega odstavka tega člena se ne izkazujejo kot poseben dodatek v primerih, ko so pogoji dela, v katerih se delo opravlja, že upoštevani v vrednotenju in zajeti v plači tipičnega dela.

(5)Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove: text="– za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja najmanj v dveh izmenah 10% – za delo v deljenem delovnem času, za vsakokratno prekinitev dela več kot 1 uro 15% – za dežurstvo 20% – za nočno delo 50% – za delo preko polnega delovnega časa 30% – za delo v nedeljo 50% – za delo na dela proste dneve po zakonu 150%"

(6)Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.

(7)Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 15% od osnove.

(8)Delavcem pripadajo tudi dodatki za: 1. izpostavljenost negativnim vplivom okolja, kot so npr. dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke temperature, posebno močan ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba ali pri delu v temnih prostorih ali z obremenilno barvno svetlobo, 2. za nošenje zaščitnih sredstev: zaščitne čelade, plinske maske, maske proti prahu oziroma naprave za dovajanje svežega zraka, slušalke proti hrupu in 3. za posebne nevarnosti pri delu: požar, voda, eksplozija. Višina dodatka se določi glede na stopnjo delavčeve obremenitve in ne more biti manjša od 3% izhodiščne plače delavca za prvi tarifni razred za posamezno vrsto vpliva. Dodatki za pogoje dela se ne izkazujejo kot poseben dodatek v primerih, ko so pogoji dela, v katerih se delo opravlja, že upoštevani v (analitičnem) vrednotenju delovnega mesta in se posebej izkazujejo v osnovni plači.

(1)Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih: – bolezni, – poklicne bolezni in nesreče pri delu, – letnega dopusta, – na dela prost dan po zakonu, – odsotnosti z dela, če je delavec napoten na izobraževanje oziroma če se izobražuje v interesu delodajalca, – v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali aktom podjetja.

(2)V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini 80% osnove za dneve odsotnosti z dela.

(3)Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila delavcu: – če opravlja v času bolniške pridobitno delo, – če v 2 dneh po začetku odsotnosti neupravičeno ne obvesti delodajalca, da je zbolel, – če se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo, – če pooblaščeni zdravnik, komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravna po navodilu zdravnika. Nadomestilo ne more presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. Delodajalec ima pravico določiti način spremljanja in kontrole bolniške odsotnosti delavcev.

(4)Osnova za izračun nadomestila je plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas. V osnovo za izračun nadomestila se ne všteva del plače iz nadur in na podlagi uspešnosti poslovanja.

(5)Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.

(6)Delavcu za čas čakanja na delo doma pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.

(7)Delavcem, katerim ni mogoče trajno zagotoviti dela pri delodajalcu, v času 6-mesečnega odpovednega roka pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače tekočega meseca, povečane za dodatek za delovno dobo.

(8)Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70% plače za največ 4 delovnih dni pod naslednjimi pogoji: – da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe, – da je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih. Nadomestilo plače se izplača v breme delodajalca.

(1)Delavcem se lahko enkrat letno, praviloma ob koncu leta, izplača denarna nagrada največ v višini ene mesečne plače, če poslovodstvo oceni, da rezultati poslovanja to omogočajo.

(2)Delavcu, ki ni delal vse leto, pripada del plače iz prejšnjega odstavka sorazmerno obračunanim plačam za efektivni delovni čas.

(1)Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca julija tekočega leta oziroma v nelikvidnih organizacijah najkasneje do konca novembra tekočega leta. Regres se lahko izplača v dveh delih. Višina regresa se določi v tarifni prilogi te pogodbe.

(2)Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.

(3)Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu.

(4)Neodvisno od izrabe letnega dopusta regres (odškodnina) za letni dopust pripada delavcem, ki ga niso mogli izrabiti iz razlogov na strani delodajalca.

(1)Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini: – za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega razreda, – za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene in pol izhodiščne plače I. tarifnega razreda, – za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda.

(2)Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.

(3)Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz te točke.

(1)Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

(2)Delavec ni upravičen do odpravnine, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.

(1)V primeru smrti delavca pripada družini delavca solidarnostna pomoč v višini treh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, ob smrti delavčevega ožjega družinskega člana, če ga je delavec vzdrževal, pa solidarnostna pomoč v višini 70% povprečne mesečne plače za pretekle tri mesece v Republiki Sloveniji. Solidarnostne pomoči v ostalih primerih se lahko določijo v kolektivnih pogodbah delodajalcev.

(2)Ožji družinski člani so zakonec, otroci (zakonski in izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.

Določila 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 20., 22., 25., 26., 27., 28., 30., 31., 32., 33., 34., 35., 36., 37., 41., 42., 44. ,45., 47., 50., 52., 53., 54., 55., 56., člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, ter točke 2., 4., 5. in 6. točke tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97) se neposredno uporabljajo.

Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

(1)Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.

(2)Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki predlog sprememb in dopolnitev, z obrazložitvijo razlogov in ciljev, s priporočenim pismom.

(3)Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.

(4)Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, lahko stranka – predlagateljica začne postopek pomirjanja.

(1)Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe, če je le-ta odpovedana.

(2)Na podlagi pisne pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga stranka v 30 dneh dolžna opredeliti do te pobude.

(3)V primeru, da druga stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma se do nje v 30 dneh ne opredeli, se s tem postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.

(4)Pogajanja se lahko začnejo, ko ena od strank predloži predlog nove kolektivne pogodbe.

Spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujeta komisija za pomirjanje in arbitraža.

(1)Postopek pomirjanja se začne s predlogom, najkasneje v roku 30 dni od nastanka spora, odkar je stranka zanj izvedela.

(2)Predlagatelj pomirjanja v predlogu navede vsebino spornega razmerja in imenuje enega člana v komisijo za pomirjanje.

(3)Druga stranka odgovori na predlog in imenuje enega člana v komisijo za pomirjanje v nadaljnjih 30 dneh.

(4)Člana komisije sporazumno imenujeta predsednika komisije kot tretjega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih oziroma javnih delavcev.

(5)V primeru, da druga stranka ne odgovori na predlog, ne imenuje člana v komisijo za pomirjanje, če člana komisije ne imenujeta predsednika komisije za pomirjanje ali v primeru, da stranki kolektivne pogodbe ne sprejmeta predloga za rešitev spora komisije za pomirjanje, se postopek ustavi.

Sporazum, ki je dosežen v postopku pomirjanja, mora biti v pisni obliki.

(1)V primeru ustavitve postopka pomirjanja lahko katerakoli stranka sproži postopek pred arbitražo, v roku 30 dni od dneva ustavitve postopka pomirjanja.

(2)Arbitraža odloča v sestavi 3-članskega senata. Po enega člana ter njegovega namestnika določita pogodbeni stranki. Pogodbeni stranki sporazumno določita predsednika in njegovega namestnika iz vrst priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava.

(3)Glede rokov se v postopku pred arbitražo smiselno uporabljajo določbe o rokih, ki veljajo za postopek pomirjanja.

Sporazum strank v postopku pomirjanja in odločitev arbitraže se sporoči organu, pristojnemu za registracijo kolektivnih pogodb, in objavi.

(1)Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katerega imenuje vsaka po enega člana, tretjega člana, ki je tudi njen predsednik, pa imenujeta sporazumno.

(2)Komisija za razlago sprejema razlage in priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.

(3)Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delojemalca ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalcev, ki izvirajo iz te pogodbe.

(4)Priporočilo je strokovni predlog strankama kolektivne pogodbe za ureditev določenega vprašanja.

(5)Razlage komisije za razlago te kolektivne pogodbe pomenijo obvezen način uporabe določb tudi v kolektivnih pogodbah pri delodajalcih, kadar gre za razlago določb, ki so v kolektivnih pogodbah pri delodajalcih enake kot določbe te kolektivne pogodbe.

(1)Kolektivna pogodba se lahko odpove tri mesece pred potekom njene veljavnosti s priporočenim pismom. Odpoved te pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Če kolektivna pogodba v tem roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto še za eno leto.

(3)Po prenehanju kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj 6 mesecev, uporabljajo določbe normativnega dela te pogodbe.

(4)Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.

Ta kolektivna pogodba se uporablja od 1. 11. 1997. Ljubljana, dne 12. novembra 1997. Gospodarska zbornica Slovenije Združenje za celulozno, papirno in papirno predelovalno industrijo Slovenije Predsednik upravnega odbora Franc Jerina, dipl. jur. l. r. Združenje delodajalcev Slovenije Sekcija za celulozno, papirno in papirno predelovalno industrijo Slovenije Predsednik odbora sekcije Karel Korošec, dipl. ek. l. r. Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam Predsednik Dušan Rebolj, dipl. ek. l. r. Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 24. 12. 1997 pod zap. št. 38/4 in št. spisa 121-03-0043/94-010. text="TARIFNA PRILOGA h kolektivni pogodbi celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti 1. Izhodiščne plače Izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih so naslednje: I. enostavna dela 1.00 49.916 II. manj zahtevna dela 1.15 57.403 III. srednje zahtevna dela 1.30 64.890 IV. zahtevna dela 1.45 72.378 V. bolj zahtevna dela 1.70 84.857 VI: zelo zahtevna dela 2,20 109.814 VII. visoko zahtevna dela 2.60 129.780 VIII. najbolj zahtevna dela 3.30 164.722 IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela 3.80 189.679 Izhodiščna plača posameznega tarifnega razreda se lahko zniža za 2% brez soglasja sindikata. 2. Regres za letni dopust Delavcu pripada regres za letni dopust v naslednjih zneskih: za leto 1997 v višini 102.000 SIT, največ pa do 127.746 tolarjev, za leto 1998 v višini 102.000 tolarjev, največ pa do višine objavljene povprečne plače v Republiki Sloveniji. Regres za letni dopust se delavcem izplača v enakem znesku. 3. Neposredna uporaba določil tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti Točke 2, 4, 5 in 6 tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97) se neposredno uporabljajo. 4. Veljavnost Tarifna priloga h kolektivni pogodbi celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 11. 1997. Tarifna priloga velja do sklenitve nove."