iuris

Upravljavec

Izraz je opredeljen v 7 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.

oseba, kot je opredeljena v 6. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe (EU) 2016/1011

pristojni organ, ki sam ali skupaj z drugimi določa sredstva obdelave osebnih podatkov v skladu z namenom, določenim v zakonu; upravljavec je lahko tudi drug državni organ, določen z zakonom ali obdelovalec v skladu z določbami tega zakona

ima enak pomen, kot ga določa Splošna uredba o varstvu podatkov

oseba javnega prava ali tretja oseba, ki vodi in vzdržuje eno ali več zbirk prostorskih podatkov ter z njimi povezanih storitev

fizična ali pravna oseba, ki izvaja ali ima namen izvajati vesoljsko dejavnost

je fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za obratovanje žičniških naprav

Kje se izraz uporablja

  • 7. člen ZPotK-2 – (predhodne informacije)

    … kreditni posrednik zagotovi potrošniku informacijo o imenu referenčne vrednosti in njenega upravljavca ter morebitne posledice za potrošnika. Navedena informacija se zagotovi v ločenem dokumentu k obrazcu za predhodne informacije o kreditn …

  • 39. člen ZPotK-2 – (splošne informacije)

    … obrestne mere, ter s tem povezanih posledic za potrošnika; - ime referenčne vrednosti in njenega upravljavca ter navedbo morebitnih posledic za potrošnika, če se kreditna pogodba za nepremičnino sklicuje na referenčno vrednost, kakor je op …

  • 106. člen ZPotK-2 – (sistem izmenjave informacij o boniteti strank)

    … s prvim odstavkom 44. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. (2) Upravljavec sistema izmenjave informacij o boniteti oziroma zadolženosti fizičnih oseb po zakonu, ki ureja sistem izmenjave informacij o boniteti ozir …

  • 15. člen ZVOPOKD – (preverjanje identitete posameznika)

    (1) Če pristojni organ, drug upravljavec, obdelovalec ali nadzorni organ upravičeno dvomi o identiteti posameznika, ki je vložil zahtevo iz drugega odstavka 18. člena tega zakona, pritožbo iz 27. člena tega zakona ali prijavo iz 33. člena t …

  • 16. člen ZVOPOKD – (zavarovanje osebnih podatkov, ki so predmet postopka)

    (1) Pristojni organ, drug upravljavec ali obdelovalec od seznanitve z uvedbo postopka po tem zakonu ne sme izbrisati ali spremeniti zahtevanih osebnih podatkov, ki so predmet postopka, dnevnikov obdelav in drugih zahtevanih podatkov, ne gle …

  • 17. člen ZVOPOKD – (izvršba)

    … in sklepa o dovolitvi izvršbe, in sicer s prisilitvijo zoper pristojni organ ali drugega upravljavca. Denarna kazen bremeni odgovorno osebo pristojnega organa ali drugega upravljavca, ki ni izvršila odločbe nadzornega organa.

  • 26. člen ZVOPOKD – (pravica do popravka ali izbrisa osebnih podatkov in do omejitve obdelave)

    … (5) Pristojni organ sporoči popravek netočnih ali dopolnitev nepopolnih osebnih podatkov upravljavcu, od katerega je prejel te osebne podatke. (6) V primerih popravka, dopolnitve, izbrisa ali omejitve dostopa do osebnih podatkov ali omejit …

  • 27. člen ZVOPOKD – (pravna sredstva)

    … lahko vložijo posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, in pristojni organ, drug upravljavec ali obdelovalec.

Sodna praksa k 2. člen ZPotK-2

  • VSL Sodba I Cp 1707/2024
    Višje sodišče v Ljubljani · 9. 10. 2025

    Stroški, ki se nanašajo na izvajanje elektronskih komunikacijskih (mobilnih) storitev po sklenjenih naročniških pogodbah, glede na sedanje tehnološko stanje družbe tudi po prepričanju pritožbenega sodišča spadajo med te osnovne stroške. Izpolnitelj, ki bi lahko ugotovil, da obveznost ne obstaja, če bi ravnal skrbno, še vedno lahko uveljavlja povračilni zahtevek.

  • VSL Sodba II Cp 1282/2022
    Višje sodišče v Ljubljani · 16. 8. 2022

    Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 386. člena ZFPPIPP, nima pravnega učinka (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP), je torej ničen.

  • VSL Sodba I Cp 1389/2021
    Višje sodišče v Ljubljani · 14. 10. 2021

    Zakonodajalec je za potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih dajalci kreditov niso banke, hranilnice oziroma kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, izrecno predvidel in določil, da lahko znaša najvišja dopustna obrestna mera več (tudi občutno več), kot pa je obrestna mera, ki po 377. členu OZ ustvarja domnevo oderuštva. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da so povprečne efektivne obrestne mere, ki jih skladno s 26. členom ZPotK-2 dvakrat letno objavlja Banka Slovenije, izračunane na podlagi potrošniških kreditnih pogodb, ki so jih sklenile banke in hranilnice v Sloveniji. To pomeni, da že obrestne mere, ki jih predpisujejo banke in hranilnice, pri kratkoročnih kreditih večkratno presegajo najvišjo dopustno obrestno mero iz 377. člena OZ. V sodni praksi ali pravni teoriji se nikoli ni izpostavilo stališče, da bi bili tovrstni krediti bank in sorodnih finančnih organizacij oderuški iz razloga, ker EOM presega obrestno mero, določeno v 377. členu OZ. Za določitev najvišje še dopustne obrestne mere potrošniških kreditov je treba uporabiti specialne (in poznejše) določbe Zakona o potrošniških kreditih, ne pa splošne določbe 377. člena OZ, saj specialni predpis

Vse odločbe (3) →

Sorodni izrazi

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.