Zdravstveno varstvo

Sodišče prve stopnje je dokazno podprto in pravilno zaključilo, da so izpolnjeni zakonski pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve.

Ni slediti pritožbeni tezi, da se osebo v postopku sprejema v varovani oddelek SVZ dejansko namešča v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, kot tudi ni mogoče slediti pritožbi, da bi sodišče moralo (ob tehtanju pravic) v obravnavanem primeru nasprotno udeleženko nujno namestiti v prezasedeni oddelek socialno varstvenega zavoda.

Udeleženka se ne more zdraviti doma, ker bolezni zaradi bolezensko hudo motene presojo realnosti ne priznava in jemanje zdravil aktivno zavrača celo v oddelku pod posebnim nadzorom.

Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje in poudarja, da je treba ločiti med nepravilnostjo in protipravnostjo - nepravilnost pomeni napačno odločitev pri presoji dokumentacije, protipravnost pa kvalificirano kršitev, na primer kadar upravnemu organu lahko očitamo samovoljno, arbitrarno ali očitno strokovno nesprejemljivo ravnanje. V obravnavanem primeru takšno kvalificirano odstopanje ni izkazano. Organa toženke sta odločala na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije in v okviru Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer ni bilo ugotovljeno samovoljno, arbitrarno ali očitno strokovno nesprejemljivo ravnanje. Zato zgolj dejstvo, da je bila odločba v socialnem sporu kasneje odpravljena, samo po sebi ne utemeljuje protipravnega ravnanja toženke.

Odklanjanje jemanja zdravil, ki vodi v ugotovljene posledice, je lahko utemeljen razlog za prisilno hospitalizacijo.

Presoja pogojev za pridržanje na zaprtem oddelku po določbah ZDZdr utemeljuje izdajo sklepa o pridržanju.

Pri odločanju o priznanju pravice je potrebno izhajati iz 2. točke prvega odstavka 31. člena ZSVarPre v zvezi s tretjim odstavkom navedenega člena, kjer je določeno, da v primeru odločanja o nedodelitvi ali dodelitvi denarne socialne pomoči v nižjem znesku, CSD upošteva osnovni namen denarne socialne pomoči tako, da od denarne socialne pomoči, ki bi pripadala samski osebi ali družini, odšteje mesečno vrednost osnovne oskrbe, ugotovljeno v skladu z metodologijo iz tretjega odstavka tega člena, ki jo ima upravičenec zagotovljeno.

Sodišče podaljša zadržanje na omenjenem oddelku, če so še vedno izpolnjeni naslednji pogoji: - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, - če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavno).

V postopku je zanesljivo ugotovljeno, da A. A. zaradi opuščanja jemanja zdravil v domačem okolju predvsem ogroža svoje zdravje in svoje življenje (realno pa lahko pride tudi do ogrožanja drugih in do povzročanja škode).

Iz določil 38. člena ZDZdr jasno izhaja, da v primeru preklica privolitve začne sodišče po uradni dolžnosti nov postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih. Iz podatkov spisa izhaja, da se je to v obravnavani zadevi tudi zgodilo, nov postopek pa se vodi pred istim okrajnim sodiščem pod opravilno številko Pr 1197/2025. Udeleženčeva opredelitev vloge kot pritožbe, v primeru nastopa okoliščin iz drugega in tretjega odstavka 38. člena ZDZdr, tako izhaja iz napačnega razumevanja, da je treba v takšnem primeru sklep o ustavitvi postopka razveljaviti in postopek sprejema ponoviti, ne pa začeti novega. Po prvem odstavku 38. člena ZDZdr, je treba osebo, ki je privolila v sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, kasneje pa privolitev prekliče in zahteva, da se jo odpusti z zdravljenja v omenjenem oddelku, takoj odpustiti. Če pa zdravnik oceni, da so pri osebi podani razlogi iz 53. člena ZDZdr, osebo kljub preklicu privolitve zadrži na zdravljenju ter jo pouči o razlogih za zadržanje in pravici do odvetnika. Hkrati o zadržanju osebe pisno obvesti direktorja psihiatrične bolnišnice (drugi odstavek 38. člena ZDZdr). Ta v skladu z 59. členom ZDZdr takoj obvesti pristojno sodišče

Ni zakonske podlage za oprostitev plačila stroškov postopka po tem, ko so enkrat že priznani in naloženi v plačilo.

Sodišče prve stopnje je v postopku pravilno preverilo, ali so za predlagano podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom še vedno podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr.

Zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka ni izpolnila svoje dolžnosti, da navede vsa pravno relevantna dejstva oziroma dejstva, ki morajo obstajati, da pride do pravne posledice, ki se izraža v tožbenem zahtevku, pomeni, da ni izkazana sklepčnost tožbe, ki je pogoj za utemeljenost zahtevka.

V prvem odstavku 83.člena ZDZdr je določeno, da lahko sodišče na predlog psihiatrične bolnišnice s sklepom odloči, da se zdravljenje osebe nadaljuje v nadzorovani obravnavi, in da se čas zdravljenja v nadzorovani obravnavi podaljša vsakič za največ šest mesecev.

Očitek odstopa od predhodne odločbe ni utemeljen. V obravnavani zadevi ne gre le za to, da pridržana oseba zavrača zdravljenje ter s tem ohranja in poglablja simptomatiko psihoze. Kot je bilo ugotovljeno (glej 6. točko izpodbijanega sklepa), to nadalje vodi v hud funkcionalni upad, povzroča nepovratne strukturne spremembe možganov in zato hudo invalidiziranje osebe. Takšne ugotovitve pa obravnavan primer umeščajo v množico primerov tiste vrste, ki so navedeni v 2. opombi zadeve II Ips 72/2017 ter ustrezajo pogoju iz prve alineje 39. člena ZDZdr v povezavi z razlogom iz druge alineje istega člena.

Pritožba se v razlogih osredotoča in izpodbija zaključek sodišča prve stopnje o izpolnjenosti pogoja iz 5. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, in sicer, da vzrokov in ogrožanja iz 3. in 4. alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi).

Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in nasprotovanje zdravljenju, ki je nujno potrebno za zaščito koristi nasprotnega udeleženca in se lahko izvaja le pod nadzorom, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev njegove svobode, kot jo narekuje potrebno zdravljenje. O morebitnem odpustu z oddelka pod posebnim nadzorom bo mogoče odločati pred izrekom v sklepu določenega obdobja, če bo ugotovljeno, da se je njegovo zdravstveno stanje že prej izboljšalo, oziroma če bodo za to izpolnjeni pogoji po zakonu. Osebo je mogoče iz oddelka pod posebnim nadzorom odpustiti pred potekom roka iz sklepa sodišča, če lečeči zdravniki ocenijo, da se je zdravstveno stanje osebe toliko izboljšalo, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom. Psihiatrična bolnišnica o spremenjenih okoliščinah obvesti sodišče in sama odpusti pridržano osebo iz oddelka pod posebnim nadzorom.

Le v primeru konkretnega ogrožanja in ne posplošenega predvidevanja o verjetnem ogrožanju življenja ali zdravja, sme sodišče v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 39. člena ZDZdr odrediti zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe. V konkretnem primeru tudi zavračanja zdravljenja ni mogoče šteti za ogrožanje zdravja v smislu 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, saj dejanske ugotovitve ne omogočajo sklepa, da se udeleženec zaradi svoje duševne motnje sploh ne zaveda dejanskih prvin svojega stanja in zato nanj ne more svobodno pristati.

Standard hudega ogrožanja zdravja in ogrožanja življenja ter hudega ogrožanja zdravja drugih je sodišče ustrezno napolnilo. Udeleženec ogroža svoje življenje in zdravje; ogrožanje pa je posledica njegove psihične bolezni. Bolezenska simptomatika je izražena do take mere, da sta hudo moteni njegova presoja realnosti ter sposobnost obvladovanja ravnanja. Zato je pravilen zaključek, da so pri udeležencu podani vsi zakonski pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.

Sodišče prve stopnje je odločalo o predlogu predlagatelja (izvajalca zdravljenja duševnih motenj) za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve. Nadzorovana obravnava ter varstvo in oskrba v domačem okolju glede na ugotovljeno zdravstveno stanje pritožnice in njene potrebe zanjo ni primerna.