VSRS Sodba in Sklep X Ips 282/2014

I. Revizji se delno ugodi, sodba Upravnega sodišča I U 906/2013 z dne 22. 4. 2014 se spremeni tako, da se tožbi delno ugodi in se odpravi druga alineja 2. točke izreka sklepa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 6712-3/2012-293 z dne 8. 4. 2013 (priprave in nastopi mlajših in mladinskih reprezentanc na evropskih in svetovnih prvenstvih - avtomobilizem - rally) in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. V preostalem delu se revizija zavrže.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti
stroške
sodnega postopka v višini
788,44 EUR
v roku 15 dni od vročitve te sodbe in sklepa, v primeru zamude pa od zneska 420,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka navedenega roka do plačila.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločitev toženke o sofinanciranju programov, navedenih v 1. točki izreka sklepa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 6712-3/2012-293 z dne 8. 4. 2013 in o zavrnitvi sofinanciranja programov, navedenih v 2. točki tega sklepa.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje po 1. in 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Sodišču očita, da je odločitev sprejelo na podlagi napačnih stališč in da ni odgovorilo na tožbene navedbe o neustavnosti 34. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni (Uradni list RS, št. 90/2012 - v nadaljevanju Pravilnik). Meni, da navedeni člen Pravilnika, ki določa, da lahko Olimpijski komite Slovenije (v nadaljevanju OKS) spremeni razvrstitev posamezne športne panoge za dva razreda glede na razvrstitev, izračunano v skladu z merili, ki jih je določil minister s Pravilnikom, nima podlage v Zakonu o športu (v nadaljevanju ZSpo). Ker je OKS odločil, da se športna panoga "avtomobilizem - rally" razvrsti iz 3. v 4. razred, je bila redvidentkina zahteva za sofinanciranje zavrnjena, saj se po določbah Pravilnika lahko sofinancira le tiste panoge, ki so uvrščene v prve tri razrede. Poleg tega ne Pravilnik ne notranja pravila OKS ne določata niti načina sprejemanja odločitev znotraj OKS niti pristojnega organa za odločanje. Pravice in obveznosti udeležencev in izvajalcev javnih programov po mnenju revidentke ne morejo biti odvisne od internih pravil zasebne organizacije, tj. zveze društev. Ker navedena odločitev OKS ni bila objavljena, meni, da ni mogla učinkovati, zoper njo tudi ni mogla uveljavljati sodnega varstva. Meni, da OKS tudi sicer ni primerna institucija za sprejemanje odločitev, ki vplivajo na financiranje posameznih nacionalnih panožnih zvez (v nadaljevanju NPŠZ), saj lahko sam kandidira na razpisih. Tudi do teh navedb naj se sodišče prve stopnje ne bi opredelilo.

3Nadalje revidentka sodišču in toženi stranki očita, da sta pri odločanju o sofinanciranju priprav mlajših in mladinskih reprezentanc napačno uporabila materialno pravo in nista upoštevala njenih navedb, da je v okviru "rally-a" 6 športnikov mednarodnega razreda, v okviru kategorije "avtomobilizem - gorsko hitrostni" pa en aktiven športnik mednarodnega razreda. Sodišču očita še, da ni odgovorilo, zakaj teh dejstev ni upoštevalo.

4Revidentka izpodbija tudi odločitev sodišča o zavrnitvi tožbe v delu, ki se nanaša na zavrnitev sofinanciranja programa "spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje treninga - meritve, analize in svetovanje". Meni, da je do sofinaciranja tega programa upravičena. Ugotovitev sodišča, da ni izvajalka tega programa, naj bi bila protispisna, sodišče pa naj se ne bi opredelilo do navedb, da lahko NPŠZ za "dejansko izvedbo" pridobi nekoga drugega. V zvezi s tem sodišču očita absolutno bistveno kršitev pravil postopka in izpostavlja vprašanje, "ali lahko NPŠZ določene aktivnosti opravlja v svojem imenu, a s podizvajalci", ker gre za strokovna opravila, za katera je potrebno specialistično znanje in oprema. Ugovarja tudi stališču sodišča, da bi bila ugoditev tožbi, glede na tožbeni predlog, ki je vseboval le odpravo izpodbijane odločbe ne pa tudi vrnitve v ponovljen postopek, v njeno škodo. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženi stranki naloži dodelitev sredstev za sofinanciranje priprav in nastopov mlajših in mladinskih reprezentanc na evropskih in svetovnih prvenstvih: - avtomobilizem, gorsko hitrostni in - avtomobilizem - rally ter za izvajanje programa meritev in svetovanja, podrejeno pa, naj izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške postopka.

5Tožena stranka v odgovoru na revizijo Vrhovnemu sodišču predlaga, naj jo zavrže, podrejeno zavrne.

Preizkus dovoljenosti

6Uvodoma Vrhovno sodišče ugotavlja, da revidentka dovoljenost revizije uveljavlja le glede tistega dela sodbe, ki se nanaša na zavrnitev tožbe zoper odločitev o zavrnitvi revidentkinega predloga za sofinanciranja treh programov, o čemer je tožena stranka odločila v treh alinejah 2. točke izreka sklepa z dne 8. 4. 2013. Tudi z navedbami, s katerimi utemeljuje revizijo, revidentka izpodbija odločitev, ki se nanaša na zavrnitev sofinanciranja programov: - priprave in nastopi mlajših in mladinskih reprezentanc na evropskih in svetovnih prvenstvih "avtomobilizem - gorsko hitrostni"; - priprave in nastopi mlajših in mladinskih reprezentanc na evropskih in svetovnih prvenstvih "avtomobilizem - rally"; - meritve in svetovanje. Na ta del se nanaša tudi revizijski predlog za spremembo odločitve o sofinanciranju.

7Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Revidentka uveljavlja dovoljenost po 1. in 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

8Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR.

9V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost odločbe, s katero je bila zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnjena revidentkina vloga za sofinanciranje navedenih programov. Gre torej za ugotavljanje razlogov za pridobitev sredstev na podlagi Javnega razpisa za izbor izvajalcev in sofinanciranje vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog letnega programa športa na državni ravni v Republiki Sloveniji v letu 2013 in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na ta javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz proračuna Republike Slovenije. To pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek.(1) Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo že v več zadevah (npr. X Ips 273/2012 z dne 13. 9. 2012, X Ips 171/2012 z dne 18. 9. 2013, X Ips 299/2014 z dne 18. 9. 2014 in X Ips 184/2015 z dne 3. 6. 2015). Obravnavani spor torej ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato na drugačno odločitev tudi ne more vplivati navedba višine sredstev posameznih programov, za katera je revidentka kandidirala z vlogo na Javni razpis. Pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zato ni izpolnjen.

10Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

11Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014). Med drugim mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

12Glede očitka o neupoštevanju števila kategoriziranih športnikov tudi pri sofinanciranju mlajših in mladinskih reprezentanc, revidentka ni izkazala pomembnosti pravnega vprašanja, saj vprašanja niti ne zastavlja. Vrhovno sodišče bi torej moralo na podlagi teh navedb v reviziji samo oblikovati pomembno pravno vprašanje, nato pa nanj še odgovoriti. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.

13V zvezi z zavrnitvijo tožbe v delu, ki se nanaša na odločitev toženke o zavrnitvi predloga za sofinanciranje programa "meritve in svetovanje" (tretja alineja 2. točke izreka sklepa z dne 8. 4. 2013), revidentka sicer zastavlja vprašanje, ali lahko NPŠZ določene aktivnosti opravlja v svojem imenu, a s podizvajalci. Po oceni Vrhovnega sodišča pa tudi s temi navedbmi ni zastavila pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ne navaja niti, katero pravilo naj bi bilo kršeno s stališčem, da ni upravičena do sofinanciranja programa, ki ga ne izvaja sama. Kolikor pa se vprašanje nanaša na 80. člen Pravilnika, ki določa pogoje za sofinanciranje meritev, analiz in svetovanja, pa Vrhovno sodišče pripominja, da skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne gre tudi, če je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem besedila predpisa. Na vprašanje, ali je NPŠZ lahko upravičena oseba za sofinanciranje meritev, je namreč mogoče odgovoriti že z branjem jasnih določb navedenega člena Pravilnika, saj po 1. in 2. točki prvega odstavka tega člena za sofinanciranje meritev lahko kandidira le izvajalec, ki predloži program, h kateremu da NPŠZ soglasje. Po 4. točki prvega odstavka istega člena pa mora biti NPŠZ predhodno tudi seznanjena s prodajno ceno sofinanciranih meritev, sofinancira pa se izvajalca, ki ob enaki kvaliteti ponudi nižjo ceno (drugi odstavek 80. člena). Po navedenem torej revidentka kot NPŠZ(2) na način, kot ga opisuje v reviziji, ni izvajalka meritev, ki bi bila upravičena do sofinanciranja.

14Revidentkino drugo vprašanje pa se v delu, ki se nanaša na odločitev o zavrnitvi predloga za sofinanciranje programa "priprave in nastopi mlajših mladinskih reprezentanc na evropskih in svetovnih prvenstvih - avtomobilizem - gorsko hitrostni" (prva alineja 2. točke sklepa z dne 8. 4. 2013), zaradi neustavnosti 34. člena Pravilnika, ne nanaša na vsebino te zadeve oziroma za pravilno in zakonito odločitev v tej zadevi ni pravno pomembno.

15Na podlagi drugega odstavka 34. člena tedaj veljavnega Pravilnika je OKS lahko spremenil razvrstitev posamezne športne panoge za dva razreda, glede na razvrstitev, izračunano v skladu s 33. členom. Podlaga za sofinanciranje priprav in nastopov na evropskih in svetovnih prvenstvih pa je 35. člen Pravilnika, ki predvideva le sofinanciranje športnih panog, uvrščenih v prve tri razrede. Odločitev OKS iz drugega odstavka 34. člena je torej lahko vplivala le na sofinanciranje tistih programov, ki so bili po merilu iz 33. člena uvrščeni v prve tri razrede. Iz dejanskega stanja v obravnavani zadevi pa izhaja, da je bila panoga "avtomobilizem - gorsko hitrostni" v 5. razred razvrščena že na podlagi pravil iz 33. člena Pravilnika in ne na podlagi sklepa OKS. Tudi revidentka v reviziji se sklicuje le na spremembo razvrstitve panoge "avtomobilizem - rally". To pomeni, da se vprašanje, ki ga kot pomembnega navaja revidentka, ne nanaša na odločitev o zavrnitvi sofinanciranja priprav in nastopov mlajših in mladinskih reprezentanc v športni panogi "avtomobilizem - gorsko hitrostni".

16Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije zoper sodbo v delu, ki se nanaša na zavrnitev tožbe zoper odločitev o zavrnitvi sofinanciranja "priprav in nastopov mlajših in mladinskih reprezentanc na evropskih in svetovnih prvenstvih - avtomobilizem - gorsko hitrostni" (prva alineja 2. točke izreka sklepa z dne 8. 4. 2013) in v delu, ki se nanaša na zavrnitev tožbe zoper odločitev o zavrnitvi sofinanciranja "meritev in svetovanja" (tretja alineja 2. točke izreka sklepa z dne 8. 4. 2013), je Vrhovno sodišče v tem delu revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1 (II. točka izreka).

17Revizija pa je v delu, ki se nanaša na zavrnitev sofinanciranja programa avtomobilizem - rally, dovoljena.

18Po presoji Vrhovnega sodišča je revidentka izpolnila pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede odločitve o zavrnitvi sofinanciranja priprav in nastopov mlajših in mladinskih reprezentanc na evropskih in svetovnih prvenstvih - avtomobilizem - rally (druga alineja 2. točke izreka sklepa z dne 8. 4. 2013). Glede te odločitve namreč zastavlja vprašanje ustavnosti in zakonitosti 34. člena Pravilnika, veljavnega v času odločanja o sofinanciranju letnih programov izbranih izvajalcev, ki je pooblaščal OKS za spreminjanje razvrstitve posamezne športne panoge za največ dva razreda glede na razvrstitev, izračunano v skladu s prejšnjim členom. Odločitev o zavrnitvi sofinanciranja tega programa je namreč posledica odločitve OKS o spremembi razvrstitve te športne panoge iz 3. v 4. razred. Revidentka pa meni, da iz ZSpo ne izhaja pooblastilo ministru, da lahko pooblastilo, ki ga ima po zakonu, prenese na OKS.

19Glede na navedbe tožene stranke v odgovoru na revizijo, da vprašanje skladnosti podzakonskega predpisa z Ustavo ni pomembno pravno vprašanje po dikciji ZUS-1, ker da Vrhovno sodišče o tem vprašanju ni pristojno odločati, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je novejša ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 517/2009 z dne 18. 11. 2010, X Ips 248/2012 z dne 4. 12. 2013, X Ips 365/2014 z dne 24. 2. 2016) enotna in odstopa od stališča, ki je navedeno v sklepu X Ips 628/2008, na katerega se tožena stranka sklicuje. Vprašanje, ki se nanaša na ustavnost in zakonitost podzakonskih predpisov, ki so bili podlaga za izpodbijano določitev, je namreč lahko pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker se tudi vprašanje ustavnosti in zakonitosti nanaša na pravilno uporabo materialnega prava. Po 125. členu Ustave pa je sodišče pri odločanju vezano na ustavo in zakon. Če torej sodišče meni, da podzakonski akt, ki bi ga sicer moralo uporabiti pri sojenju, ni v skladu z Ustavo ali zakonom, mora uporabo take določbe podzakonskega akta zavrniti (exceptio illegalis). Ker Vrhovno sodišče o pravnem vprašanju, ali iz ZSpo izhaja pooblastilo pristojnemu ministru, da s Pravilnikom lahko prenese pooblastilo za odločanje, ki vpliva na možnost sofinanciranja športnega programa, še ni odločalo, je revizija dovoljena.

O utemeljenosti revizije

20V delu, v katerem je revizija dovoljena, je tudi utemeljena.

21Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

22Kot je bilo že prej povedano, je bilo na podlagi določb 35. člena Pravilnika mogoče sofinancirati le priprave na evropska in svetovna prvenstva tistih športnih panog, ki so bile razvrščene v prve tri razrede. Navedeni člen namreč v preglednicah tako za individualne kot za kolektivne športe določa število točk in s tem vrednosti teh priprav le za športne panoge prvih treh razredov. Razrede športnih panog glede na merilo uspešnosti je določal 33. člen Pravilnika, ki je predvideval razvrščanje športnih panog v pet razredov glede na število športnikov svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda po veljavni kategorizaciji olimpijskega komiteja. Po dodatnem merilu nacionalnega pomena, določenim z drugim odstavkom 34. člen Pravilnika, pa je lahko OKS s sklepom, po predhodnem mnenju strokovnega sveta, spremenil razvrstitev športne panoge za največ dva razreda glede na razvrstitev, izračunano v skladu s prejšnjim členom.

23Obravnavana športna panoga revidentke "avtomobilizem - rally" je bila po merilu uspešnosti iz 33. člena glede na število kategoriziranih športnikov (6) uvrščena v 3 razred, po sklepu OKS pa v 4. razred.

24Sodišče prve stopnje je navedeni uporabi določb Pravilnika, ki so OKS pooblaščale za spreminjanje razvrstitve športne panoge, pritrdilo. Po presoji Vrhovnega sodišča pa je napačno presodilo, da sporna določba 34. člena Pravilnika ni bila v nasprotju z Ustavo. Tako stališče je sprejelo na podlagi izhodišča, da OKS ni vezan na mnenje strokovnega sveta RS za šport kot strokovnega organa, kar pa za presojo ustavnosti in zakonitosti pooblastila, ki ga je Pravilnik prenesel na OKS, ni pravno odločilno.

25V obravnavani zadevi je torej treba odgovoriti na vprašanje, ali je imela določba drugega odstavka 34. člena tedaj veljavnega Pravilnika, ki je dopuščala, da OKS spreminja razvrstitev športne panoge, podlago v ZSpo.

Pravilnik namreč kot podzakonski predpis ne sme vsebovati določb, za katere v zakonu ni podlage. Zakon mora biti vsebinska podlaga za izdajanje podzakonskih predpisov in posamičnih aktov. Ta zahteva izhaja iz tretjega odstavka 153. člena Ustave, ki

določa, da morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakonom, in iz načela vezanosti upravnih organov na Ustavo in zakon (drugi odstavek 120. člena Ustave).(3) Pravilnik torej ne sme na novo določati

pravic in obveznosti, kar je v skladu z načelom demokratične in pravne države pridržano Ustavi in zakonu. Ker že načelo delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave) izključuje možnost, da bi upravni organi spreminjali ali samostojno urejali zakonsko materijo, izvršilna klavzula ne sme vsebovati pooblastil, na podlagi katerih bi izvršilni predpisi lahko vsebovali določbe, za katere ni že v zakonu podlage, zlasti pa ne smejo samostojno odrejati pravic in obveznosti.(4)

26Na podlagi drugega odstavka 7. člena ZSpo se iz javnih sredstev sofinancirajo programi športa, določeni z letnim programom. Po pooblastilu iz prvega odstavka 9. člena ZSpo pa podrobnejša merila za izvajanje letnega programa, ki ga sprejme vlada, določi minister, pristojen za šport, po predhodnem mnenju Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport. Tretji odstavek 9. člena določa tudi merila za izvajanje letnih programov. Izvajalca letnega programa na državnem nivoju po določbah 10. člena ZSpo izbere ministrstvo, pristojno za šport, na podlagi javnega razpisa, 12. člen pa ministra pooblašča za sprejem izvršilnega predpisa, s katerim podrobneje določi način in postopek izbora izvajalcev letnega programa, sofinanciranje in spremljanje izvajanja programov športa.

27Med merili, opredeljenimi s Pravilnikom, pa ni merila nacionalnega pomena športa, na podlagi katerega bi lahko OKS spreminjal razvrstitev posamezne športne panoge. Pravilnik je namreč v 25. členu opredeljeval merila: razširjenosti (število športnikov, ki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ), mednarodne razširjenosti (število držav, članic svetovne športne zveze), uspešnosti (število vseh kategoriziranih športnikov NPŠZ). V drugem odstavku 34. člena (tako kot v drugem odstavku 30. člena) je sicer določal tudi merilo nacionalnega pomena športa, ki pa ga ni opredelil.

28Po presoji Vrhovnega sodišča merilo nacionalnega pomena športa po vsebini lahko izhaja iz meril, ki jih predvideva tretji odstavek 9. člena ZSpo. Navedena zakonska ureditev pa OKS ne daje podlage za opredeljevanje kriterijev za izbor sofinanciranih programov oziroma izvajalcev. ZSpo sicer v drugem odstavku 38. člena pooblašča OKS za pripravo predloga kriterijev za pridobitev naziva vrhunski športnik, od kategorizacije športnikov pa je po različnih merilih tudi odvisna uvrstitev v razrede (33. člen Pravilnika) ali točkovanje programov (npr. 36. člen Pravilnika), vendar kriteriji za kategorizacijo športnikov v obravnavani zadevi niso sporni. Za določitev podrobnejših meril za izvajanje letnega programa pa, kot je bilo že povedano, ZSpo v prvem odstavku 9. člena izrecno pooblašča ministra in ne OKS. Pooblastilo ministru, da podrobneje opredeli merila, ne more biti podlaga za odločitev ministra, da tako opredelitev prepusti komu drugemu.

Tako imenovana izvršilna klavzula (zakonska določba, da je treba izdati izvršilne predpise) namreč pomeni, da zakonodajalec izdaje izvršilnih predpisov ni prepustil (v celoti) presoji izvršilne oblasti, temveč ji je z zakonom naložil, da določena vprašanja mora urediti.

29Ne le da Pravilnik ne opredeljuje tega merila, o njegovi uporabi po sporni določbi ne odloča organ, ki odloča o sofinanciranju športnega programa, tako kot o uporabi drugih meril, temveč OKS. Zmotno je sicer mnenje revizije, da OKS ne bi mogla biti pooblaščena za izvajanje javnih pooblastil, res pa je, da tako pooblastilo lahko da le zakon (drugi odstavek 15. člena Zakona o državni upravi - ZDU-1), ZSpo pa ga, kot je bilo že povedano, ni dal. Glede na to, da je OKS po 8. členu ZSpo eden izmed izvajalcev letnega programa športa, pa je utemeljen tudi pomislek o navzkrižju interesov te organizacije, če ima možnost sodelovati na javnem razpisu za izvajalca letnega programa, hkrati pa lahko vpliva na razvrstitev športnih panog in s tem posredno vpliva na možnosti sofinanciranja izvajalcev programov teh športnih panog.

30Po navedenem torej drugi odstavek 34. člena Pravilnika, ki je veljal v času odločanja o sofinanciranju programov športa na državni ravni v letu 2013, ni bil v skladu z zakonom. Zato je utemeljen tudi revizijski razlog o neskladju te

določbe z drugim odstavkom 120. člena in s tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Ker navedena določba Pravilnika ni v skladu z zakonom in Ustavo, se je pri odločanju ne sme uporabiti (t. i. exceptio illegalis).

31Glede na navedeno je bilo po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru materialno pravo zmotno uporabljeno, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 94. člena ZUS-1 reviziji delno ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo tožbi in odpravilo odločitev tožene stranke v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za sofinanciranje programa, navedenega v drugi alineji 2. točke izreka sklepa z dne

84. 2013, ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek (tretji odstavek istega člena).

32Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku upoštevati pravno mnenje Vrhovnega sodišča v tej sodbi (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) in ponovno odločati o predlogu za sofinanciranje programa priprav in nastopov mlajših in mladinskih reprezentanc na evropskih in svetovnih prvenstvih - avtomobilizem - rally" v letu 2013 brez upoštevanja drugega odstavka 34. člena Pravilnika .

Stroški

33Čeprav je tožnica z revizijo uspela le deloma, so stroški zanjo enaki kot v primeru, če bi uspela v celoti, zato

je upravičena tudi do povrnitev stroškov upravnega spora pred sodiščem prve stopnje in stroškov revizijskega postopka, vendar le v obsegu, kot ga določa posamezni predpis.

34Pri odmeri stroškov na prvi stopnji je Vrhovno sodišče upoštevalo tretji odstavek 25. člena ZUS-1. Skladno z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (veljavnega v času vložitve tožbe) je revidentki priznalo stroške za postopek na prvi stopnji v višini v višini 350,00 EUR, povečani za uveljavljani 20 % DDV (skupaj 420,00 EUR).

35Stroški revizijskega postopka se priznajo na podlagi prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 po tarifi za nagrade odvetnikom (drugi odstavek 155. člena ZPP). Po drugem odstavku 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), ki je veljal v času vložitve revizije, se ti stroški odmerijo glede na vrednost 3.500,00 EUR. Nagrada za postopek z revizijo po tarifni številki 3300 tako znaša 282,00 EUR (141,00 EUR x količnik 2,0) in 20 EUR po tarifni številki 6002, povečana za v

stroškov

niku specificirani 22 % DDV (66,44 EUR), to je 368,44 EUR.

36Tožena stranka je tako dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora v znesku 788,44 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe. V primeru zamude je v skladu z zahtevkom dolžna stroške za tožbo v znesku 420,00 EUR povrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka navedenega roka do plačila. Vračilo plačanih sodnih taks bo v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o sodnih taksah v zvezi z določbo točke c. Opombe 6.1. Taksne tarife izvršilo prvostopenjsko sodišče.

----

(1) Glej tudi sklep Ustavnega sodišča U-I-117/09 in Up 501/09 z dne 28. 1. 2010.

(2) Da je revidentka taka panožna zveza, izhaja že iz 1. točke izreka sklepa z dne 8. 4. 2013, s katero je bilo med drugim odločeno, da se revidentki sofinancirajo programi delovanja in dejavnosti nacionalnih panožnih zvez.

(3) Tako tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-120/99 z dne 13. 4. 2000.

(4) Tako tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-264/99 z dne 28. 9. 2000 in v odločbi U-I-58/98 z dne 14. 1. 1999.