VSM sodba in sklep III Cp 951/2015

I. Pritožbi tožeče in tožene stranke zoper sodbo se delno ugodi in se prvostopna sodba razveljavi:

- v odločbi o dodelitvi mld. G.G.B. očetu (prvi odstavek točke II izreka);
- v odločbi o določitvi stalnega prebivališča za mld. G.G.B. (prvi odstavek točke III izreka);
- v odločbi o preživninski obveznosti toženke za mld. G.G.B. v znesku 287,00 EUR mesečno od 26. 6. 2015 dalje (četrti odstavek točke IV izreka);
- v odločbi o stikih med mld. G.G.B. in toženko (prvi odstavek točke VI izreka);
- v odločbi o stikih med mld. N.G.B. in tožnikom (drugi odstavek točke VI izreka);
- v zavrnilnem delu glede dodelitve mld. G.G.B. toženki, določitve prebivališča za mld. G.G.B. ter določitve stikov med tožnikom in mld. G.G.B. in plačila preživnine po tožniku za mld. G.G.B. (točka VII izreka);
- v odločbi o pravdnih stroških (točka IX izreka)

in spremeni:

- v odločbi o preživninski obveznosti toženke za hčerko G. (drugi odstavek točke IV izreka) tako, da se zapis časovnega obdobja od 18. 10. 2014 popravi z zapisom od 18. 10. 2013.

II. V ostalem se pritožbi tožeče in tožene stranke zoper sodbo zavrneta in v nerazveljavljenem in nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pritožbama zoper sklep o začasni odredbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep o začasni odredbi spremeni tako, da sedaj glasi:

Stiki med toženko in hčerko G. začasno, do pravnomočne rešitve obravnavane zadeve, potekajo:

- od meseca septembra 2015 dalje vsak drugi teden od četrtka, ko mati prevzame G. v šoli po zaključenem pouku oziroma šolskih dejavnostih, do ponedeljka zjutraj, ko jo pripelje v šolo;
- od meseca septembra 2015 dalje vsako drugo sredo, ki sledi tednu, ko je G. z materjo od četrtka do ponedeljka, ko jo mati po koncu pouka prevzame v šoli in istega dne do 19.00 ure vrne na očetov dom;
- med šolskimi poletnimi počitnicami v letu 2015 preživi G. pri materi neprekinjeno od 1. 7. do 14. 7. 2015 in od 1. 8. do 15. 8. 2015;
- med jesenskimi in zimskimi šolskimi počitnicami v šolskem letu 2015/2016 preživi G. neprekinjeno pri materi prvo polovico obojih počitnic, ko jo mati v ponedeljek ob 9.00 uri prevzame na domu očeta in jo v sredo ob 18.00 uri vrne na očetov dom;
- božične in novoletne praznike in počitnice v letu 2015 G. preživi pri materi od 24. 12. 2015, ko jo mati prevzame po šoli po koncu šolskih obveznosti, do 26. 12. 2015 do 18.00 ure, ko jo mati vrne na očetov dom;
- velikonočne praznike v letu 2016 G. preživi pri materi, in sicer od velikonočnega petka, ko mati prevzame G. v šoli, do velikonočne nedelje do 18.00 ure, ko jo mati vrne na očetov dom.

Stiki med očetom in hčerko N. začasno, do pravnomočne rešitve obravnavane zadeve, potekajo:

- vsako sredo, od 15. 7. 2015 dalje, v prostorih Centra za socialno delo pod nadzorom strokovnega delavca CSD od 15.00 ure, ko mati N. pripelje na CSD, do 16.30 ure, ko se mati vrne po N. Pri stikih očeta z N. je zraven strokovnega delavca lahko prisotna tudi sestra G.

IV. V ostalem se zavrneta pritožbi zoper sklep o začasni odredbi.

V. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano odločbo je prvostopno sodišče razsodilo:

„I. Zakonska zveza, ki sta jo dne 25. 8. 2001 pred matičnim uradom v P. sklenila tožnik U.B., roj. 2. 1. 1974 v M. in toženka M.G.B., roj. G., roj. 26. 3. 1978 v M.,

se razveže.

II. Mld. G.G.B., roj. 21. 9. 2003 v M. se zaupa v varstvo, vzgojo in oskrbo tožniku, U.B., roj. 2. 1. 1974.

Mld. N.G.B., roj. 12. 2. 2006 se zaupa v varstvo, vzgojo in oskrbo toženki, M.G.B., roj. 26. 3. 1978.

III. Stalno prebivališče mld. G.G.B. se določi na naslovu D., M.

Stalno prebivališče mld. N.G.B. se določi na naslovu prebivališča matere, M.G.B.

IV. Tožnik U.B., roj. 2. 1. 1974, je dolžan plačevati za preživljanje mld. G.G.B. preživnino v znesku 287,00 EUR mesečno, od 9. 8. 2013 do 17. 10. 2013, na TRR toženke M.G.B., št. TRR: …, odprt pri … d.d.

Do pravnomočnosti te sodbe zapadle obroke mesečne preživnine je tožnik dolžan plačati v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznih preživninskih obrokov, in sicer do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec do dneva plačila, vse pod izvršbo.

Toženka M.G.B., roj. 26. 3. 1978, je dolžna plačevati za preživljanje mld. G.G.B. preživnino v znesku 287,00 EUR mesečno, od 18. 10. 2014 do 27. 1. 2014 dalje na TRR tožnika U.B., št. TRR: … odprt pri … d.d.

Do pravnomočnosti te sodbe zapadle obroke mesečne preživnine je toženka dolžna plačati v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznih preživninskih obrokov, in sicer do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec do dneva plačila, vse pod izvršbo.

Tožnik U.B., roj. 2. 1. 1974, je dolžan plačevati za preživljanje mld. G.G.B. preživnino v znesku 287,00 EUR mesečno, od 28. 1. 2014 do 25. 6. 2015, to je do izdaje začasne odredbe opr. št. IV P 658/2013 z dne 26. 6. 2015, na TRR toženke M.G.B., št. TRR: … odprt pri … d.d.

Do pravnomočnosti te sodbe zapadle obroke mesečne preživnine je tožnik dolžan plačati v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznih preživninskih obrokov, in sicer do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec do dneva plačila, vse pod izvršbo.

Tako določena preživninska obveznost se zniža za dne 17. 3. 2015 plačan znesek preživninskega obroka za mesec marec 2015 v višini 75,00 EUR.

Toženka M.G.B., roj. 26. 3. 1978, je dolžna plačevati za preživljanje mld. G. G.B. preživnino v znesku 287,00 EUR mesečno, od začasne odredbe z dne 26. 6. 2015 dalje na TRR tožnika U.B., št. TRR: odprt pri d.d., dokler bodo za to obstajali zakoniti pogoji, vse pod izvršbo.

Do pravnomočnosti te sodbe zapadle obroke mesečne preživnine je toženka dolžna plačati v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznih preživninskih obrokov, in sicer do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec do dneva plačila, vse pod izvršbo.

Dospevajoče preživninske obroke je toženka dolžna plačevati do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec in to v zneskih, ki so določeni s to sodbo do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v R Sloveniji. Pisno obvestilo Centra za socialno delo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine je skupaj s to sodbo izvršilni naslov.

V. Tožnik U.B., roj. 2. 1. 1974, je dolžan plačevati za preživljanje mld. N.G. B. preživnino v znesku 287,00 EUR mesečno, od 9. 8. 2013 dalje na TRR toženke M.G.B., št. TRR: … odprt pri … d.d., dokler bodo za to obstajali zakoniti pogoji.

Do pravnomočnosti te sodbe zapadle obroke mesečne preživnine je tožnik dolžan plačati v roku 15 dni. Od dneva zapadlosti posameznih preživninskih obrokov, preživninska obveznost je zapadlo do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, do dneva plačila le-teh, je toženec dolžan plačati zakonske zamudne obresti, vse pod izvršbo.

Tako določena preživninska obveznost se zniža za dne 17. 3. 2015 plačan znesek preživninskega obroka za mesec marec 2015 v višini 75,00 EUR.

Dospevajoče preživninske obroke je tožnik dolžan plačevati do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec in to v zneskih, ki so določeni s to sodbo do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v R Sloveniji. Pisno obvestilo Centra za socialno delo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine je skupaj s to sodbo izvršilni naslov.

VI. Stiki med mld. G.G.B. in toženko M.G.B., bodo potekali:

- vsaki drugi teden od četrtka, ko jo mati po koncu pouka prevzame v šoli, do ponedeljka zjutraj, ko jo pripelje v šolo,

- enkrat tedensko, in sicer vsako drugo sredo, ki sledi tednu, ko je z materjo od četrtka do ponedeljka; mati jo po koncu pouka prevzame v šoli in jo istega dne do 19.00 ure vrne na očetov dom,

- med šolskimi poletnimi počitnicami preživi mld. G., na vsako neparno leto neprekinjeno pri materi od 1. 7. do 14. 7. in v mesecu avgustu od. 1. 8. do vključno 15. 8. (Marijino vnebovzetje); na vsako parno leto pa neprekinjeno od 15. 7. do 31. 7. in v mesecu avgustu od. 16. 8. do vključno 31. 8.

- Dan državnosti - 25. 6. mld. G. vsako parno leto preživi pri materi,

- med jesenskimi in zimskimi šolskimi počitnicami preživi mld. G. neprekinjeno pri materi v neparnem letu prvo polovico obojih počitnic, v parnem letu pa drugo polovico počitnic, državna praznika, Dan reformacije (31. 10.) in Dan spomina na mrtve (1. 11.) preživi mld. G. pri tistem od roditeljev, pri katerem se nahaja 30. 10.,

- vsako neparno leto preživi mld. G. neprekinjeno pri materi božične praznike, in sicer od 24. 12., ko je mati prevzame v šoli po koncu šolskih obveznosti do 25. 12., ko jo ob 18.00 uri vrne na očetov dom; vsako parno leto preživi mld. G. neprekinjeno pri materi novoletne šolske počitnice, vključno z državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti (26. 12.), ko 26. 12. oče mld. G. ob 10.00 uri pripelje na dom matere, do 1. 1. do 18.00 ure, ko jo mati ob 18.00 uri vrne na očetov dom,

- vsako neparno leto preživi mld. G. Prešernov dan pri materi, ko jo oče ob 10.00 uri pripelje na dom matere do 19.00 ure, ko jo mati vrne na očetov dom,

- vsako neparno leto preživi mld. G. neprekinjeno pri materi velikonočne praznike, in sicer od velikonočnega petka, ko mati prevzame mld. G. v šoli, do velikonočne nedelje do 18.00 ure, ko jo mati ob 18.00 uri vrne na očetov dom,

- vsako parno leto preživi mld. G. praznik - Dan upora proti okupatorju, šolske prvomajske počitnice po šolskem koledarju in 1. ter 2. maj z materjo, ko jo mati 27. 4. prevzame na domu očeta do 2. 5. ob 18.00 uri, ko jo na materinem domu prevzame oče.

Stiki med mld. N.G.B. in tožnikom U.B., bodo potekali:

- dva meseca vsako sredo v prostorih Centra za socialno delo pod nadzorom strokovnega delavca CSD od 15.00 ure, ko mati mld. N. pripelje na CSD, do 16.30 ure, ko se mati vrne po mld. N. Oče vsako drugo sredo mld. G. pripelje s sabo na stik,

- naslednja dva meseca vsako sredo v prisotnosti pedo-psihologa v zdravstvenem domu, ko mati ob 15.00 uri pripelje mld. N. v zdravstveni dom do 16.30 ure, ko se mati vrne po mld. N. Oče vsako drugo sredo mld. G. pripelje s sabo na stik,

- naslednja dva meseca vsak ponedeljek, ko jo mati po koncu pouka pripelje na dom očeta, razen če se starša dogovorita, da oče prevzame mld. N. v šoli, ko pride po mld. G., do 18.00 ure, ko oče mld. N. vrne na materin dom,

- po določenih šestih mesecih, vsaki drugi teden od tistega četrtka, ko mld. G. ni na stiku pri materi, ko oče mld. N. po koncu pouka prevzame v šoli, do ponedeljka zjutraj, ko jo pripelje v šolo,

- enkrat tedensko, in sicer vsako drugo sredo, ko mld. G. ni na stiku pri materi, ki sledi tednu, ko je z očetom od četrtka do ponedeljka; oče jo po koncu pouka prevzame v šoli in jo istega dne do 19.00 ure vrne na materin dom,

- med šolskimi poletnimi počitnicami preživi mld. N., na vsako neparno leto, neprekinjeno pri očetu od 15. 7. do 31. 7. in od 16. 8. do 31. 8; na vsako parno leto pa neprekinjeno od 1. 7. do 14. 7. in v mesecu avgustu od. 1. 8. do vključno 15. 8. (Marijino vnebovzetje),

- Dan državnosti - 25. 6. mld. N. vsako neparno leto preživi pri očetu,

- med jesenskimi in zimskimi šolskimi počitnicami preživi mld. N. neprekinjeno pri očetu v neparnem letu drugo polovico obojih počitnic, v parnem letu pa prvo polovico počitnic, državna praznika Dan reformacije (31. 10.) in Dan spomina na mrtve (1. 11.) preživi mld. N. pri tistem od roditelju, pri katerem se nahaja 30. 10.,

- vsako parno leto preživi mld. N. neprekinjeno pri očetu božične praznike in sicer od 24. 12., ko jo oče prevzame v šoli po koncu šolskih obveznosti do 25. 12., ko jo ob 18.00 uri vrne na materin dom; vsako neparno leto preživi mld. N. neprekinjeno pri očetu novoletne šolske počitnice, vključno z državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti (26. 12.), ko dne 26. 12. mati mld. N. ob 10.00 uri pripelje na dom očeta, do 1. 1. do 18.00 ure, ko jo oče ob 18.00 uri vrne na materin dom,

- vsako parno leto preživi mld. N. Prešernov dan pri očetu, ko jo mati ob 10.00 uri pripelje na dom očeta, do 19.00 ure, ko jo oče vrne na materin dom,

- vsako parno leto preživi mld. N. neprekinjeno pri očetu velikonočne praznike, in sicer od velikonočnega petka, ko oče prevzame mld. N. v šoli, do velikonočne nedelje do 18.00 ure, ko jo oče ob 18.00 uri vrne na materin dom,

- na vsako neparno leto preživi mld. N. praznik - Dan upora proti okupatorju, šolske prvomajske počitnice po šolskem koledarju in 1. ter 2. maj z očetom, ko jo oče 27. 4. prevzame na domu matere, do 2. 5. do 18.00 ure, ko jo oče ob 18.00 uri vrne na materin dom.

VII. V presežku se tožbeni zahtevek po tožbi, glede višine preživninske obveznosti in obsega stikov, ter tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, glede zaupanja mld. G.G.B. in določitve preživnine zanjo, naslova stalnega prebivališča mld. G.G.B. in glede obsega stikov, zavrne.

VIII. Pobotni ugovor toženke se v celoti zavrne.

IX. Vsaka stranka nosi svoje stroške tega postopka.“

in sklenilo:

„I. Na podlagi I. odstavka 411. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP izdaja sodišče po uradni dolžnosti začasno odredbo tako, da razveljavi začasno odredbo IV P 658/2013 z dne 28. 1. 2014 v točki I. izreka, začasno odredbo IV P 658/2013 z dne 24. 6. 2014 v točkah II. do XI. izreka in začasno odredbo IV P 658/2013 z dne 19. 12. 2014 v točkah II. do VI. izreka in odloči:

A.) Mld. G.G.B., roj. 21. 9. 2003 v M. se začasno, do pravnomočne rešitve obravnavane zadeve, zaupa v varstvo, vzgojo in oskrbo tožniku, U.B., roj. 2. 1. 1974.

B.) Mld. N.G.B., roj. 12. 2. 2006 v M. se začasno, do pravnomočne rešitve obravnavane zadeve, zaupa v varstvo, vzgojo in oskrbo toženki, M.G.B., roj. 26. 3. 1978.

C.) Stiki med mld. G.G.B. in toženko M.G.B., začasno, do pravnomočne rešitve obravnavane zadeve, potekajo:

- vsaki drugi teden od četrtka, začenši od 1.9.2015, ko mati prevzame mld. G. v šoli po zaključenem pouku oz. dejavnostih, do ponedeljka zjutraj, ko jo pripelje v šolo,

- enkrat tedensko, in sicer vsako drugo sredo, ki sledi tednu, ko je z materjo od četrtka do ponedeljka; mati jo po koncu pouka prevzame v šoli in jo istega dne do 19.00 ure vrne na očetov dom, začenši od 1.9.2015 dalje,

- med šolskimi poletnimi počitnicami preživi mld. G., na vsako neparno leto, neprekinjeno pri materi od 1. 7. do 14. 7. in v mesecu avgustu od. 1. 8. do vključno 15. 8. (Marijino vnebovzetje); na vsako parno leto pa neprekinjeno od 15. 7. do 31. 7. in v mesecu avgustu od. 16. 8. do vključno 31. 8.,

- Dan državnosti - 25. 6. mld. G. vsako parno leto preživi pri materi,

- med jesenskimi in zimskimi šolskimi počitnicami preživi mld. G. neprekinjeno pri materi v neparnem letu prvo polovico obojih počitnic, v parnem letu pa drugo polovico počitnic, državna praznika Dan reformacije (31. 10.) in Dan spomina na mrtve (1. 11.) preživi mld. G. pri tistem od roditeljev, pri katerem se nahaja 30. 10.,

- vsako neparno leto preživi mld. G. neprekinjeno pri materi božične praznike, in sicer od 24. 12., ko je mati prevzame v šoli po koncu šolskih obveznosti do 25. 12., ko jo ob 18.00 uri vrne na očetov dom; vsako parno leto preživi mld. G. neprekinjeno pri materi novoletne šolske počitnice, vključno z državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti (26. 12.), ko 26. 12. oče mld. G. ob 10.00 uri pripelje na dom matere, do 1. 1. do 18.00 ure, ko jo mati ob 18.00 uri vrne na očetov dom,

- vsako neparno leto preživi mld. G. Prešernov dan pri materi, ko jo oče ob 10.00 uri pripelje na dom matere, do 19.00 ure, ko jo mati vrne na očetov dom,

- vsako neparno leto preživi mld. G. neprekinjeno pri materi velikonočne praznike, in sicer od velikonočnega petka, ko mati prevzame mld. G. v šoli, do velikonočne nedelje do 18.00 ure, ko jo mati ob 18.00 uri vrne na očetov dom,

- na vsako parno leto preživi mld. G. praznik - Dan upora proti okupatorju, šolske prvomajske počitnice po šolskem koledarju in 1. ter 2. maj z materjo, ko jo mati 27. 4. prevzame na domu očeta do 2. 5. do 18.00 ure, ko je na materinem domu prevzame oče.

D.) Stiki med mld. N.G.B. in tožnikom, U.B., začasno, do pravnomočne rešitve obravnavane zadeve, potekajo:

- dva meseca vsako sredo, začenši 15. 7. 2015, v prostorih Centra za socialno delo pod nadzorom strokovnega delavca CSD od 15.00 ure, ko mati mld. N. pripelje na CSD, do 16.30 ure, ko se mati vrne po mld. N. Oče vsako drugo sredo mld. G. pripelje s sabo na stik,

- naslednja dva meseca vsako sredo v prisotnosti pedo-psihologa v Zdravstvenem domu, ko mati ob 15.00 uri pripelje mld. N. v zdravstveni dom, do 16.30, ko se mati vrne po mld. N. Oče vsako drugo sredo mld. G. pripelje s sabo na stik,

- naslednja dva meseca vsak ponedeljek, ko jo mati po koncu pouka pripelje na dom očeta, razen če se starša dogovorita, da oče prevzame mld. N. v šoli, ko pride po mld. G., do 18.00 ure, ko oče mld. N. vrne na materin dom,

- po določenih šestih mesecih, vsaki drugi teden od tistega četrtka, ko mld. G. ni na stiku pri materi, ko oče mld. N. po koncu pouka prevzame v šoli, do ponedeljka zjutraj, ko jo pripelje v šolo,

- enkrat tedensko, in sicer vsako drugo sredo, ko mld. G. ni na stiku pri materi, ki sledi tednu, ko je z očetom od četrtka do ponedeljka; oče jo po koncu pouka prevzame v šoli in jo istega dne do 19.00 ure vrne na materin dom,

- med šolskimi poletnimi počitnicami preživi mld. N., na vsako neparno leto, neprekinjeno pri očetu od 15. 7. do 31. 7. in od 16. 8. do 31. 8; na vsako parno leto pa neprekinjeno od 1. 7. do 14. 7. in v mesecu avgustu od. 1. 8. do vključno 15. 8. (Marijino vnebovzetje),

- Dan državnosti - 25. 6. mld. N. vsako neparno leto preživi pri očetu,

- med jesenskimi in zimskimi šolskimi počitnicami preživi mld. N. neprekinjeno pri očetu v neparnem letu drugo polovico obojih počitnic, v parnem letu pa prvo polovico počitnic, državna praznika, Dan reformacije (31. 10.) in Dan spomina na mrtve (1. 11.) preživi mld. N. pri tistem od roditeljev, pri katerem se nahaja 30. 10.,

- vsako parno leto preživi mld. N. neprekinjeno pri očetu božične praznike in sicer od 24. 12., ko jo oče prevzame v šoli po koncu šolskih obveznosti do 25. 12., ko jo ob 18.00 uri vrne na materin dom; vsako neparno leto preživi mld. N. neprekinjeno pri očetu novoletne šolske počitnice, vključno z državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti (26. 12.), ko 26. 12. mati mld. N. ob 10.00 uri pripelje na dom očeta, do 1. 1. do 18.00 ure, ko jo oče ob 18.00 uri vrne na materin dom,

- vsako parno leto preživi mld. N. Prešernov dan pri očetu, ko jo mati ob 10.00 uri pripelje na dom očeta, do 19.00 ure, ko jo oče vrne na materin dom,

- vsako parno leto preživi mld. N. neprekinjeno pri očetu velikonočne praznike, in sicer od velikonočnega petka, ko oče prevzame mld. N. v šoli, do velikonočne nedelje do 18.00 ure, ko jo oče ob 18.00 uri vrne na materin dom,

- vsako neparno leto preživi mld. N. praznik - Dan upora proti okupatorju, šolske prvomajske počitnice po šolskem koledarju in 1. ter 2. maj z očetom, ko jo oče 27. 4. prevzame na domu matere, do 2. 5. do 18.00 uri, ko jo oče ob 18.00 uri vrne na materin dom.

II. Začasna odredba vstopi v veljavo takoj.

III. Ugovor toženke z dne 31. 12. 2014 zoper začasno odredbo z dne 19. 12. 2014 se zavrne.“

O pritožbah zoper sodbo:

2Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbijata obe pravdni stranki zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava.

3Tožeča stranka prvostopno sodbo izpodbija v odločbi o preživninski obveznosti ter o odločbi o stikih očeta in matere s hčerama. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče pri določitvi preživninske obveznosti toženke za G. za obdobje od 18. 10. 2014 do 27. 1. 2014 očitno pomotno zapisalo obdobje 18. 10. 2014. Pravilno je 18. 10. 2013. Zaključuje, da gre za administrativno napako sodišča. Nadalje odločbo o preživninski obveznosti izpodbija v delu, ko je oče za obdobje od 9. 8. 2013 do 17. 10. 2013 in od 28. 1. 2014 do 25. 6. 2015 za G. dolžan plačevati preživninsko obveznost v znesku 287,00 EUR mesečno. Znesek preživljanja za navedeno obdobje je odmerjen previsoko, ker je oče takrat v naturalni obliki (oblačila, obutev, itd.) preživljal otroka. Zraven tega so že takrat potekali intenzivni stiki med očetom in G. in v času stikov je oče preživljal G. (zlasti v času počitnic), kar je tudi potrebno upoštevati pri določitvi preživnine.

- Pri določitvi stikov (med šolskimi in poletnimi počitnicami ter tudi pri praznikih) med G. in materjo teh stikov ni določno časovno opredelilo. Glede na spor med rediteljema je potrebno stike natančno določiti. V nadaljnjih pritožbenih izvajanjih zoper odločbo odločitev o stikih pa izpodbija odločitev sodišča, da za praznike in počitnice ni določilo stikov med G. in očetom, temveč le med G. in materjo. Pravico do stikov bi moralo z odločbo priznati tudi očetu. Pri določitvi stikov med N. in očetom pa bi bilo potrebno stike časovno na uro točno določiti iz razloga, ker toženka stike očeta s hčerko N. onemogoča oziroma izigrava. Pri določitvi stikov za oba otroka bi prvostopno sodišče tudi moralo strankama naložiti, da se ob začetku stika drugemu staršu izročijo identifikacijski in zdravstveni dokumenti ter potrebne šolske potrebščine. V dopolnitvi pritožbe z dne 14. 9. 2015 tožeča stranka še navaja, da stikov pod nadzorom v zdravstvenem domu ni mogoče izvajati, ker navedena zdravstvena ustanova stikov pod nadzorom ne izvaja.

- Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo oziroma razveljavitev prvostopne sodbe v izpodbijanem obsegu.

4Tožena stranka prvostopno sodbo s pritožbo in dopolnitvami pritožbe izpodbija v odločbi o dodelitvi G. v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu (tožniku), o določitvi stalnega prebivališča za hčerko G., v odločbi o preživninski obveznosti ter v odločbi o stikih hčera z roditeljema. Izpodbija tudi odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi pobotnega ugovora ter o pravdnih stroških. V pritožbi in dveh dopolnitvah pritožbe tožena stranka navaja, da je prvostopno sodišče v posledici nepravilne izvedbe dokaza z izvedencem nepravilno in zmotno dodelilo hčerko G. očetu. Dejstvo je, da je izvedenec R. za potrebe navedenega pravdnega postopka izvedensko mnenje izdelal dne 23. 1. 2014, dopolnitev pa je bila izdelana dne 16. 4. 2014. Izpodbijana sodba pa je bila izdana 27. 5. 2015, torej dobro leto dni po izdelavi dopolnjenega izvedenskega mnenja. Že zaradi poteka časa in s tem nastalih novih okoliščin, bi moralo prvostopno sodišče slediti zahtevi tožene stranke po ponovni dopolnitvi izvedenskega mnenja in tudi izvedenca neposredno zaslišati na glavni obravnavi, kot je to zahtevala tožena stranka. To še toliko bolj ob dejstvu, ker je izvedenec v prvotnem izvedenskem mnenju menil, da je najbolje, da se oba otroka zaradi medsebojne velike navezanosti skupaj dodelita enemu izmed roditeljev in to materi. V dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 27. 5. 2015 pa je svoje mnenje spremenil z mnenjem, da se naj G. dodeli očetu, N. pa materi. Ob takem vsebinskem nasprotju osnovnega izvedenskega mnenja z njegovo dopolnitvijo, upoštevaje potek časa, bi bilo nujno potrebno izvedenca angažirati še k dodatni dopolnitvi izvedenskega mnenja in ga tudi na glavni obravnavni neposredno zaslišati. Ker prvostopno sodišče tega ni storilo, je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženi stranki je bila kršena pravica do izjave. Zraven tega pa je prvostopno sodišče iz navedenega razloga tudi nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje. V dopolnitvi pritožbe še dodaja, da izvedenec tudi pri izdelavi izvedenskega mnenja ni upošteval vseh listin (izjava s podpisom delavke kriznega centra, odgovor generalne policijske uprave, obvestilo MNZRS, dokumentacija zdravstvenega doma) in zaznamb v spisu, kar poraja pomisleke v pravilnost izvedenskega mnenja.

- Nadalje je prvostopno sodišče za pravilno razjasnitev dejanskega stanja neutemeljeno zavrnilo dokazne predloge tožene stranke za poizvedbe pri Konjeniški zvezi ter Konjeniškem klubu o razporedu tekem tožnika, katere je potrebno izvesti za ugotovitev zasedenosti očeta v zvezi z njegovo konjeniško dejavnostjo in s tem povezanim časom za skupno preživljanje z otrokoma, zlasti z G., ki je tudi iz tega razloga v nasprotju s koristmi otroka dodeljena v varstvo in vzgojo očetu. Sodišče prve stopnje tožeči stranki tudi ni vročalo vseh vlog nasprotne stranke in tudi ni vročalo pisanj CSD-ja in ga seznanjalo z dopisi CSD-ja. S takim postopanjem je prvostopno sodišče tudi storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženi stranki je bila kršena pravica do obravnavanj. Toženka tudi ni bila v celoti seznanjena s pisanji hčera, zlasti G., ki so bile vložene v spis. Takšno postopanje sodišča je tudi diskriminatorno in pomeni kršitev temeljnega pravila, enakopravno obravnavanje obeh strank.

- Prvostopno sodišče je tudi kršilo določbo 410. člena ZPP, ker razgovora z otroki ni opravilo v navzočnosti osebe, kateri hčeri zaupata.

- Stike očeta z N. pa je določilo povsem v nasprotju s podatki spisa. Dejstvo je, da tožnik izvaja psihično nasilje nad G., ki je zato s pisanji v obravnavani zadevi naperjena proti materi. Izvaja pa tudi psihično nasilje nad N. (nad to je tudi izvajal fizično nasilje), zaradi česar N. ne želi imeti nobenega stika z očetom. To pa pomeni, da so stiki N. z očetom proti njeni volji in predstavljajo psihično nasilje za otroka, kar zagotovo ni v korist N. Stike očeta z N. je potrebno ukiniti.

- Odločbo o preživninski obveznosti izpodbija z zatrjevanjem, da toženka za G. zaradi slabih pridobitnih in premoženjskih razmer ni sposobna plačevati preživnine v določenem znesku. Nasprotno pa je premoženjsko stanje tožnika z izkazanim načinom življenja (ukvarjanje s konjeniškim športom, potovanja) dosti boljše in je ta sposoben za otroka plačevati več, kot je določilo sodišče.

- Pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopno sodbo spremeni tako, da G. dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, da se G. določi naslov stalnega prebivališča na naslovu matere, da se stiki med tožnikom in N. ukinejo, da se tožniku naloži za G. preživninska obveznost v znesku 418,00 EUR mesečno, za N. pa v znesku 398,00 EUR mesečno. Stiki med očetom in G. pa naj potekajo vsaki drugi vikend od sobote od 10.00 ure do nedelje do 18.00 ure in vsako drugo sredo od konca pouka do 18.00 ure. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

5Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo. Tožeča stranka pa se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe tožene stranke.

6Pritožbi tožeče in tožene stranke sta delno utemeljeni.

7Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi 65. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši. Pri tem mora ugotoviti, kako bodo otrokove koristi najbolje zagotovljene. O tem mora pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice (78. člen ZZZDR). Za presojo o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo enemu izmed roditeljev je tako v dokazne namene potrebno pridobiti mnenje CSD ter otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil. Navedeni mnenji za sodišče nista zavezujoči. Zraven navedenih mnenj se v primeru spora o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo v praksi V dokazne namene praviloma izvede dokaz z izpovedbo strank, zaslišanjem prič, pribavi in vpogleda se v poročila raznih ustanov (vrtec, šola, policija itd.) ter izvede dokaz z izvedencem. Vse z namenom, da se dodelitev otroka izvede v korist otroka.

8V sporu o dodelitvi otrok je prvostopno sodišče izvedlo dokaz z izvedencem klinične psihologije T.R. (nadalje izvedenec). Navedeni izvedenec je podal pisno izvedensko mnenje dne 15. 1. 2014 (v navedenem izvedenskem mnenju je menil, da sta oba roditelja primerna za varstvo in vzgojo hčera, da pa se naj otroka zaradi medsebojne povezanosti dodelita materi), v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 16. 4. 2014 pa je zaradi ekcesnega ravnanja matere zoper hčerko G. svoje mnenje spremenil tako, da je sodišču predlagal dodelitev G. očetu. Navedeno spremembo prvotnega mnenja je izvedenec v dopolnitvi obrazložil. Dopolnjeno izvedensko mnenje je tožena stranka s pisno vlogo argumentirano izpodbijala. Navaja, da izvedenec ne navaja strokovnih in zadostnih argumentov za radikalno spremembo svojega mnenja. Zraven tega pa izvedensko mnenje izpodbija tudi z navajanji, da izvedenec pri izdelavi dopolnjenega izvedenskega mnenja ni upošteval vseh okoliščin primera. Tožena stranka pri takem izpodbijanju izvedenskega mnenja zahteva dopolnitev izvedenskega mnenja in zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi ter se zavzema za pritegnitev novega izvedenca ustrezne stroke za podajo mnenja o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo.

9Po določbi 253. člena ZPP je primarno predvidena ustna izvedba dokaza z izvedencem. V praksi se navedeno pravilo zaradi narave dokaza z izvedencem spreminja v izjemo, saj izvedenci izvid in mnenje večinoma podajajo v pisni obliki. Postopanje sodišča, ko izvedenca, ki je mnenje in dopolnitev mnenja podal pisno, ni zaslišalo na glavni obravnavi, samo po sebi ne predstavlja kršitve pravice do izjave oziroma obravnavanja in s tem povezane bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. To velja za primer, če stranka na pisno izdelano izvedensko mnenje ali njegovo dopolnitev nima pripomb, glede katerih bi bilo potrebno izvedenca zaslišati oziroma so te pripombe pavšalne, neobrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja. V primeru, ko izvedenec izvedensko mnenje poda in dopolni pisno, stranka pa na tako mnenje poda opredeljene in konkretizirane pripombe, pa je potrebno izvedenca zaslišati neposredno na obravnavi ali od njega zahtevati, da že podano (tudi dopolnjeno) izvedensko mnenje pisno dopolni in v njem odgovori na pripombe strank. Nasprotno postopanje sodišča v takem primeru predstavlja kršitev pravice do obravnavanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker se stranki s takim postopanjem onemogoči izjava in obravnava spornega izvedenskega mnenja.

10V tej zadevi je prvostopno sodišče pri izvedbi dokaza z izvedencem zašlo v navedeno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker na podlagi argumentiranih pripomb tožene stranke (vloga tožene stranke, l. št. 506-513) na dopolnjeno izvedensko mnenje, ob hkratnem predlogu za pisno dopolnitev izvedenskega mnenja in ustno zaslišanje izvedenca, izvedenca ni neposredno zaslišalo na glavni obravnavi ali od izvedenca zahtevalo pisno dopolnitev izvedenskega mnenja. Pri tem prvostopno sodišče tudi ni navedlo utemeljenih razlogov, da zaslišanje izvedenca oziroma dopolnitev izvedenskega mnenja nista potrebna. Utemeljevanje prvostopnega sodišča, da zaslišanje izvedenca oziroma dopolnitve izvedenskega mnenja ni izvedlo zaradi skrajšanja časovnega trajanja zadeve, pa ne predstavlja razloga, da se izvedba dokaza z izvedencem ne izvede v skladu z določbo 253. in 254. člena ZPP. Nezakonitosti izvedbe dokaza z izvedencem pa tudi ne spremenijo sklicevanje sodišča na ostale dokaze, ki po oceni sodišča potrjujejo izpodbijano odločitev, ker je navedeno izvedensko mnenje zraven mnenja (izjave) otrok prvostopno sodišče upoštevalo kot osrednji dokaz pri odločitvi o dodelitvi otrok, zlasti G. očetu.

11Zraven tega neposredno zaslišanje izvedenca ali vsaj pisno dopolnitev izvedenskega mnenja v predmetni zadevi narekuje tudi potek časa med izdelavo izvedenskega mnenja in izdajo sodbe. Dopolnjeno izvedensko mnenje je bilo izdelano dne 16. 4. 2014, izpodbijana sodba pa je bila izdana dne 27. 5. 2015, torej leto dni po izdelavi dopolnjenega izvedenskega mnenja. Ali so se v navedenem obdobju spremenile okoliščine, ki lahko vplivajo na izvedensko mnenje, kot zatrjuje pritožba tožene stranke, pa prvostopno sodišče v razlogih izpodbijane sodbe ne navaja.

12Pri izvedbi dokaza z izvedencem, katerega izvedensko mnenje je sodišče sprejelo in predstavlja zraven izjave otrok osrednji dokaz za presojo o dodelitvi otrok, zlasti dodelitvi G. očetu in za presojo o stikih otroka s staršema, je prvostopno sodišče storilo že obrazloženo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, katere posledica je razveljavitev izpodbijane sodbe v obsegu, kot je razvidno pod točko I izreka te odločbe.

13Pritožbeno sodišče ni presojalo dodelitve N.G.B. materi, ker navedena dodelitev ni predmet pritožbenega izpodbijanja. Pritožbeno sodišče tudi ni posegalo v odločbo o preživninski obveznosti, na podlagi katere je tožnik dolžan za svojo hčerko G. plačevati preživnino v znesku 287,00 EUR mesečno od 9. 8. 2013 do 17. 10. 2013 ter v obdobju od 28. 1. 2014 do 25. 6. 2015. V navedenem preteklem obdobju je namreč G. živela pri materi. Ob tem tudi niso utemeljena izvajanja pritožbe tožnika, da je za navedeno obdobje določena preživnina previsoka, ker je moral sam kupovati oblačila in obuvala ter ostala sredstva za preživljanje G., ko je ta imela stike z njim. Tudi upoštevaje časovno obdobje stikov očeta z G. v navedenem obdobju namreč ne privede do drugačne določitve višine preživnine, kot jo je določilo že prvostopno sodišče. Pri taki odmeri je prvostopno sodišče tudi pravilno ugotovilo premoženjske razmere roditeljev ter potrebe otroka in na podlagi pravilnega vrednostnega pristopa določilo preživnino v znesku 287,00 EUR mesečno za G. Iz navedenih razlogov se kot pravilna pokaže tudi odmera preživninske obveznosti tožnika za hčerko N., katero je dolžan plačevati v znesku 287,00 EUR mesečno od 9. 8. 2013 dalje. Tudi pri odmeri preživnine za N. je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo potrebe N. in premoženjske razmere obeh roditeljev ter na podlagi vrednostnega pristopa pravilno določilo tudi mesečno preživnino za N. Nasprotna, dokaj pavšalna pritožbena izvajanja tožene stranke, so neutemeljena.

14Neutemeljena pa so tudi pritožbena izvajanja tožene stranke zoper odločbo, s katero je sodišče toženko zavezalo k plačevanju preživnine v znesku 287,00 EUR mesečno za obdobje od 18. 10. 2013 (prvostopno sodišče je pri tem v izrek očitno administrativno zmotno zapisalo letnico 2014) do 27. 1. 2014, ker se je v navedenem obdobju G. nahajala pri očetu. Ker je bila v varstvu in vzgoji pri očetu, je toženka (mati) za svojo hčerko v navedenem obdobju dolžna plačevati preživnino. Ta pa je v mesečnem znesku odmerjena pravilno in v skladu z ugotovljenimi potrebami G. ter zmožnostmi staršev. Nasprotna pritožbena izvajanja tožene stranke so neutemeljena. Tožeča stranka pa je s pritožbo uveljavljala le popravo že navedene administrativne napake, katero je popravilo pritožbeno sodišče, kot je razvidno iz izreka te odločbe (zadnji odstavek točke I izreka).

15Dodelitev N. materi ni predmet pritožbenega izpodbijanja, in ker je N. dodeljena materi, je oče (tožnik) dolžan za N. plačevati mesečno preživnino (prvi odstavek 123. člena ZZZDR). To je prvostopno sodišče določilo v znesku 287,00 EUR mesečno od 9. 8. 2013 dalje. Ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da je prvostopno sodišče tožnika zavezalo k prenizkemu plačevanju preživninske obveznosti. Prvostopno sodišče je namreč navedeno mesečno preživnino odmerilo v skladu s pravilno ugotovljenimi potrebami otroka ter pridobitnimi zmožnostmi roditeljev, kar vse je tudi ustrezno obrazložilo. Pri določitvi preživnine je prvostopno sodišče pravilno uporabilo tudi vrednostni pristop in tako mesečno preživnino odmerilo v skladu potrebami otroka ter pridobitnimi zmožnostmi roditeljev. Preživnina za N. je tako odmerjena v skladu z določbo 129. člena in 129.a člena ZZZDR. Nasprotna pritožbena izvajanja tožene stranke pri zavzemanju za določitev višje preživnine, so neutemeljena. Tožeča stranka preživninske obveznosti za hčerko N. ne izpodbija.

16V zvezi s pritožbenimi izvajanji tožene stranke zoper zavrnitev pobotnega ugovora (točka VIII prvostopnega izreka) pa pritožbeno sodišče le pripominja, da po določbi 5. točke 316. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) terjatev, ki izvira iz zakonitega preživljanja, ne more prenehati s pobotom.

17Po obrazloženem je pritožbeno sodišče ob pritožbah tožeče in tožene stranke zoper sodbo odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe (353. člen in prvi odstavek 354. člena ZPP). V novem sojenju bo prvostopno sodišče moralo ponovno odločiti o dodelitvi G.G.B. v varstvo in vzgojo enemu izmed roditeljev, odločiti o stalnem prebivališču G. ter odločiti o stikih in preživninski obveznosti za G. Prvostopno sodišče bo moralo v novem sojenju odločiti tudi o stikih med N. in očetom. V ta namen bo prvostopno sodišče moralo izvesti dokaz z izvedencem brez kršitve pravil o izvedbi dokaza z izvedencem (353. in prvi odstavek 354. člena ZPP), pribaviti bo moralo tudi mnenje CSD, za katerega pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da ga pri CSD ne bi mogli izdelati ter upoštevati mnenja (izjave) otrok ter ostale že izvedene dokaze in o zadevi ponovno odločiti.

O pritožbah zoper sklep o začasni odredbi:

18Z izpodbijano začasno odredbo, izdano po uradni dolžnosti, je prvostopno sodišče razveljavilo predhodno izdane začasne odredbe ter odločilo, da se do pravnomočne rešitve zadeve G. dodeli v varstvo in vzgojo tožniku, N. pa toženki (točka I/A in točka I/B izreka) ter nadalje (točka I/C izreka) določilo stike med G. in materjo (toženka) ter med očetom in N. (točka I/D izreka). V točki II izreka je odločilo, da začasna odredba stopi takoj v veljavo ter zavrnilo ugovor toženke z dne 31. 12. 2014 zoper začasno odredbo z dne 19. 11. 2014 (točka III izreka).

19Sklep o začasni odredbi s pritožbo izpodbijata obe pravdni stranki.

20Tožeča stranka uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po določbi 411. člena ZPP. Izdana začasna odredba pa glede na konfliktno razmerje med roditeljema, pri čemer toženka na vse možne načine onemogoča stike očeta z N. in tudi časovno ne upošteva določenih stikov s hčerko G., ni zadostno časovno opredeljena. Določene stike je treba na uro točno določiti. Zraven tega prvostopno sodišče tožniku ni priznalo stikov s hčerko G. Navedena pritožbena izvajanja pritožba obširno obrazlaga. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v skladu s pritožbenimi izvajanji ugodi, toženo stranko pa zaveže k povrnitvi pritožbenih stroškov.

21Tožena stranka prvostopni sklep izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. V družinskih sporih se namreč začasna odredba izda le v primeru, če bo otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Ta pa v danem primeru pri obeh otrocih ni izkazana in tako ni pogojev za izdajo izpodbijane začasne odredbe. Zraven tega je izpodbijana začasna odredba izdana v nasprotju s koristmi otrok. N. zaradi psihičnega in fizičnega nasilja, katerega je v družini izvrševal tožnik, povsem odklanja stike z očetom. Stikov ne želi in za N. stiki predstavljajo psihično obremenitev. G. pa je pred izdano začasno odredbo živela pri materi, ki je zanjo v celoti skrbela in bi tudi zato G. morala biti zaupana v varstvo, vzgojo in oskrbo materi. Z G. bi tako imel stike oče, pa še te bi bilo potrebno omejiti zaradi nemotenosti izobraževanja G. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izdane začasne odredbe.

22V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za zavrnitev pritožbe tožene stranke in za ugoditev pritožbi tožeče stranke.

23Pritožbi sta delno utemeljeni.

24Pravno podlago za izdajo začasne odredbe v družinskem postopku določata 411. člen ZPP v zvezi z 272. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Namen regulacijske začasne odredbe v družinskih postopkih je ta, da se z njimi ureja položaj, v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Za izdajo začasne odredbe morajo biti poleg verjetnosti terjatve (ta izhaja že iz starševske oziroma roditeljske pravice) izkazane okoliščine, ki zahtevajo začasno, a nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje. Izdaja začasne odredbe v družinskih postopkih je tako omejena le na izjemne primere.

25Prvostopno sodišče (to se v razlogih za izdajo začasne odredbe sklicuje na razloge v sodbi) pravilno ugotavlja, da v obravnavanem primeru pri hčerki G. obstajajo okoliščine, ki zahtevajo nujno ukrepanje pri dodelitvi otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu. Ključna okoliščina je ta, da je toženka zoper G. izvajala fizično in psihično nasilje (ta okoliščina izhaja na podlagi izjav same G., poročil CSD, poročil policije ter kriznega centra za mlade ter tudi šole), zaradi česar G. ne želi živeti več skupaj z materjo. Že izhajajoč iz navedenih okoliščin je prvostopno sodišče pravilno presodilo, da so v danem primeru izkazane okoliščine, ki zahtevajo začasno, a nujno ukrepanje, da bi se preprečilo psihično, pa tudi fizično nasilje matere zoper G. Z dodelitvijo otroka očetu z začasno odredbo so tako varovane koristi G. Nasprotna pritožbena izvajanja tožene stranke, da pri dodelitvi G. očetu ni zakonske podlage za izdajo začasne odredbe, ker ni izkazano psihično in fizično nasilje toženke zoper G., so neutemeljena. Do drugačne odločitve tudi ne privede sklicevanje pritožbe tožene stranke na povezanost G. in N., ker že navedene okoliščine in koristi G. v danem primeru, kljub medsebojni povezanosti G. in N., pretehtajo v odločitev o dodelitvi G. očetu.

26Glede na naravo začasne odredbe (ta velja samo do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari) pa je obseg stikov med G. in mamo določen preobsežno, ker so stiki določeni za nedoločen čas, praktično enako, kot bi jih bilo potrebno določiti v sodbi. Zraven tega dejansko ti niso časovno točno opredeljeni, kar je nujno glede na konfliktno razmerje med roditeljema. V ta namen je pritožbeno sodišče odločitev v začasni odredbi o stikih med G. in materjo spremenilo, kot je razvidno pod točko III izreka te odločbe. Pritožbena izvajanja tožene stranke, da prvostopno sodišče ni določilo stikov očeta z G. pa so neutemeljena, ker je z začasno odredbo G. dodeljena očetu in je tako potrebno določiti le stike otroka s staršem, kateremu ni dodeljen v varstvo, vzgojo in oskrbo.

27Neutemeljena so pritožbena izvajanja tožene stranke, da stiki očeta z N. predstavljajo psihično obremenitev, zaradi česar določeni stiki niso v korist N. in jih je zato potrebno ukiniti. Takim pritožbenim izvajanjem ni pritrditi, ker iz podatkov spisa (osnovno mnenje izvedenca klinične psihologije) izhaja, da stiki očeta z N. so v otrokovo korist. Pri tem iz podatkov spisa (razen zatrjevanja tožene stranke) ne izhajajo takšna ravnanja tožnika, da bi ogrožal telesni ali duševni razvoj N. Res pa je, da N. v lastnih izjavah (tudi v zadnji izjavi dani sodišču) odklanja stike z očetom. Takšna izjava, upoštevaje okoliščino, da se stiki očeta z N. že dalj časa sploh ne izvajajo, pa v danem primeru ne narekuje ukinitve stikov, temveč določitev stikov pod nadzorom CSD vse do pravnomočnosti obravnavane zadeve. Na podlagi nadzorovanih stikov bo prvostopno sodišče imelo tudi podlago za odločitev o stikih med očetom in N. pri odločitvi o glavni stvari.

28Po presoji pritožbenega sodišča so določeni stiki mame z G. ter očeta z N. v skladu s koristmi obeh otrok.

29Po obrazloženem je pritožbeno sodišče o pritožbah zoper sodbo in sklep odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

30Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.