UPRS sodba I U 388/2014

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-211/2013/14 z dne 11. 2. 2014 ter odločba uradne osebe Okrožnega sodišča v Mariboru št. Su 230100/2013 z dne 17. 9. 2013 odpravita in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

Informacijski pooblaščenec je dolžan tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

S prvostopenjskim aktom je uradna oseba za dostop do informacije javnega značaja pri Okrožnem sodišču v Mariboru na podlagi drugega odstavka 22. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), o zahtevi prosilca A.A. za dostop do informacij javnega značaja, odločila, da se zahteva prosilca za dostop do informacije javnega značaja zavrne. V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da je Sodni register pri naslovnem sodišču v skladu z 257. členom ZBan-1 od izredne uprave (Banka Slovenije je izdala odločbo o izredni upravi banke B. d.d.) prejel predlog za vpis izdane odločbe ter predlog za vpis ustrezne spremembe oseb, pooblaščenih za zastopanje banke, ter s sklepom o vpisu spremembe pri banki B. d.d. predlogu tudi ugodil. Pri tem je sodišče v celoti sledilo Banki Slovenije ter zaradi oznake »strogo zaupno« odločbo zapečatilo v posebni ovojnici in jo ustrezno deponiralo. Prosilec je nato 13.9.2013 v prostorih Sodnega registra vložil zahtevek za pridobitev odločbe Banke Slovenije pri subjektu B. d.d. V obravnavanem primeru v delu, ki se tiče navedene odločbe Banke Slovenije, Sodni register pri naslovnem sodišču ni javna knjiga in tako ni dolžan zagotavljati javnosti podatkov po 7. členu Zakona o sodnem registru (ZSreg). Vlogo prosilca je tako sodišče v nadaljevanju obravnavalo kot zahtevo za pridobitev informacije javnega značaja po ZDIJZ. Ker gre v predmetni zadevi za izjemo po 6. členu ZDIJZ, je bilo potrebno zahtevo za pridobitev informacije javnega značaja zavrniti. V odločbi je sodišče prosilcu tudi svetovalo, da se s prošnjo glede dostopa do navedene odločbe obrne neposredno na Banko Slovenije. V pravnem pouku je bil prosilec prek Okrožnega sodišča v Mariboru usmerjen na Informacijskega pooblaščenca za uveljavljanje pravnega sredstva zoper prvostopenjsko odločbo.

Prosilec je na Okrožno sodišče v Mariboru podal ugovor, v katerem je navedel, da Zakon o sodnem registru v 7. členu navaja, da je Sodni register javna knjiga, v 48.a členu pa določa, da se morajo zagotoviti izpisi iz Sodnega registra. Oznaka strogo zaupno v zakonu ni opredeljena in kot taka ne more biti osnova za zavrnitev vpogleda v sodni register.

Urad Okrožnega sodišča v Mariboru je pritožbo odstopil toženi stranki v pristojno odločanje in tožena stranka je z izpodbijano odločbo na podlagi tretjega odstavka 27. člena ZDIJZ, 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), o pritožbi prosilca odločila tako, da je pritožbi prosilca delno ugodila in odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Su 230100/201312 z dne 17. 9. 2013 delno odpravila ter odločila: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo odločbe Banke Slovenije o izredni upravi št. 26.00-0305/13-BB z dne 6.9.2013, pri čemer je dolžan prekriti določene osebne podatke vpletenih oseb. V drugi točki izreka pa je tožena stranka odločila, da se pritožba prosilca zavrne v delu, v katerem mora organ, v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe, v posredovanem dokumentu prekriti varovane osebne podatke. V obrazložitvi izpodbijanega akta tožena stranka najprej pravi, da je prosilec pri organu dne 13. 9. 2013 vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Temu potem v obrazložitvi sledi vsebinska utemeljitev odločbe.

Izpodbijana odločba je bila vročena tudi prosilcu, vendar je tožbo zoper izpodbijani akt vložila samo Banka Slovenije. Banka Slovenije v tožbi po vsebini izpodbija razloge in uporabo materialnega prava s strani tožene stranke v izpodbijanem aktu.

V odgovoru na tožbo in v pripravljalni vlogi tožeče stranke sta stranki izmenjali argumente in protiargumente glede vsebinske odločitve tožene stranke.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

Tožba je utemeljena iz drugih razlogov, kot jih navaja tožeča stranka v tožbi.

Sestavni del ustavnega načela pravne države iz 2. člena Ustave in demokratičnosti državne ureditve iz 1. člena Ustave je tudi načelo, da državni organi tako v manj kompleksnih kot tudi v bolj kompleksnih pravnih zadevah, kjer prihaja do možnega prepletanja različnih vrst zahtevkov ter različnih pristojnosti, na podlagi različnih predpisov, vsak odloča v mejah svojih pooblastil in pristojnosti. To načelo je treba strogo spoštovati in je bilo v konkretni zadevi kršeno. Prosilec, ki je prizadeta stranka v tem upravnem sporu, je namreč brez dvoma podal zahtevek za izpis oziroma kopijo listine, in sicer določene upravne odločbe na podlagi 48a. člena ZSreg. Prosilec je namreč ta zahtevek podal na standardnem obrazcu registrskega sodišča in tudi v pritožbi zoper prvostopenjski akt se je oprl na 48a. člen ZSreg in z nobenim dejanjem, upoštevajoč dokumentirana dejanja v spisu, do odločitve tožene stranke ni nakazal, da ne gre za zahtevek po ZSreg. V konkretni zadevi gre za kompleksno zadevo, pri kateri je od vrste zahtevka odločilno odvisno, po katerih pravilih in po katerem postopku se mora zahtevek obravnavati. Razlika med zahtevkom po ZSreg in zahtevkom za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ je pomembna, kajti v prvem primeru o zahtevku odloča registracijsko sodišče in ne uradna oseba za dostop do informacije javnega značaja pri Okrožnem sodišču v Mariboru; nadalje bi za konkretni primer pri odločanju na podlagi 2. člena ZSreg z vidika materialnega prava prišla v poštev ZSreg in ZBan-1 in o pravnem sredstvu zoper prvostopenjsko sodno odločbo ne bi odločal Informacijski pooblaščenec, ampak sodišče, medtem ko je za zahtevek za dostop do informacije javnega značaja pristojna uradna oseba za dostop do informacije javnega značaja pri Okrožnem sodišču v Mariboru, z vidika materialnega prava bi pri odločanju o zahtevku po ZDIJZ poleg ZSreg in ZBan-1 prišel v poštev tudi ZDIJZ in o pravnem sredstvu zoper prvostopenjsko odločbo odloča Informacijski pooblaščenec. To pomeni, da bi morala tožena stranka, ko ji je bila odstopljena v reševanje pritožba zoper odločbo uradne osebe za dostop do informacije javnega značaja, na podlagi 4. odstavka 27. člena ZDIJZ najprej upoštevati 2. odstavek 247. člena, 249. člen in 1. odstavek 250. člena ZUP. Po 2. odstavku 247. člena ZUP bi morala tožena stranka pri odločanju o pritožbi preveriti, ali ni prišlo do bistvene kršitve določb postopka, preveriti bi morala, ali se ni v postopku na prvi stopnji zgodila nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe po 279. členu ZUP, po katerem se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti; če organ druge stopnje ugotovi, da je odločbo izdal nepristojen organ, jo odpravi po uradni dolžnosti in pošlje zadevo v rešitev pristojnemu organu. Uradna oseba za dostop do informacije javnega značaja ne more samoiniciativno prvotnega zahtevka stranke, ki je bil nedvomno postavljen po 48a. členu ZSreg, spremeniti v zahtevek za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se v takem primeru bistveno spremenijo tudi pravila in postopki odločanja pred pristojnimi organi, lahko pa stranko, v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, opozori na različne podlage za uveljavitev določene pravice. V konkretnem primeru do tega ni prišlo, ampak je uradna oseba za dostop do informacije javnega značaja odločala o zahtevku, ki je v sodni pristojnosti, ne pa v pristojnosti zavezanca po določbah ZUP, tožena stranka pa te napake ni odpravila.

Zoper odločbo pooblaščenca je mogoče začeti upravni spor v skladu z zakonom (31. člen ZDIJZ), kar pomeni, da v tem upravnem sporu veljajo pravila uveljavljanja sodnega varstva zoper nezakonite akte tožene stranke na podlagi določb Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Izpodbijani akt v konkretnem primeru je sicer odločba tožene stranke, kajti tožena stranka je z izpodbijanim aktom po vsebini odločila o zahtevku oziroma pritožbi prosilca. Vendar pa določilo 3. odstavka 64. člena ZUS-1 določa, da sodišče lahko glede na vsebino zadeve odpravi tudi druge akte, izdane v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, in v takem primeru se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden so bili odpravljeni upravni akti. Zato je sodišče odpravilo prvostopenjski in drugostopenjski akt, ker prvostopenjskega akta ni izdal pristojen organ, in je zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v nadaljnjo obravnavo. V ponovnem postopku je uradna oseba za dostop do informacije javnega značaja pri Okrožnem sodišču v Mariboru vezana na pravno mnenje sodišča (4. odstavek 64. člena ZUS-1).

Obrazložitev k drugi točki izreka:

Po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 se v primeru, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Na tej podlagi se, ker je bila zadeva rešena na seji in tožnika v postopku ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, tožniku v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Za obravnavani primer so namreč relevantna določila Pravilnika, objavljena v Uradnem listu RS št. 107/03, ki je stopil v veljavo dne 21. 12. 2013, glede na to, da je tožnik vložil tožbo dne 27. 2. 2014. Zakonske zamudne obresti tečejo od zamude, to je od poteka paricijskega roka do plačila. Plačano sodno takso pa bo tožniku vrnilo sodišče po uradni dolžnosti.