250. člen ZUP

V obravnavani zadevi je prosilec brez dvoma podal zahtevek za izpis oziroma kopijo listine (upravne odločbe) na podlagi 48a. člena ZSreg, odločeno pa je bilo o zahtevku za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ. Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja zahtevka stranke ne more samoiniciativno spremeniti. Od vrste zahtevka je odvisno, kateri organ, po katerih pravilih in katerem postopku ga mora obravnavati. V konkretnem primeru je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja odločala o zahtevku, ki je v sodni pristojnosti, Informacijski pooblaščenec pa te napake ni odpravil. Ko mu je bila v reševanje odstopljena pritožba, bi namreč moral preveriti, ali se ni v postopku na prvi stopnji zgodila nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe po 279. členu ZUP, po katerem se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti; če organ druge stopnje ugotovi, da je odločbo izdal nepristojen organ, jo mora odpraviti po uradni dolžnosti in poslati zadevo v rešitev pristojnemu organu. Sodišče lahko v upravnem sporu glede na vsebino zadeve odpravi tudi druge akte, izdane v postopku izdaje izpodbijanega upravne

V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oziroma erga omnes), je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jim je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena. Dolžnosti sodišča v zvezi s pravico stranke do izjave so zrcalna slika njene aktivnosti. Pravico obravnavanja si stranki zagotovita s ponudbo procesnega gradiva – ker neobstoječih trditev ali dokaznih predlogov ni mogoče obravnavati, sodišče takšne (neobstoječe) možnosti stranki tudi ne more odvzeti.

V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebah (extra partes oziroma erga omnes), je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jim je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena.

V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oziroma erga omnes), je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jim je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena.

Po določbi prvega odstavka 72. člena ZGO se zoper uporabno dovoljenje lahko pritožijo poleg investitorja še udeleženci pri gradnji. Ob takšni ureditvi omejenega kroga strank, med stranke upravnega postopka, ki lahko predlagajo obnovo postopka izdaje uporabnega dovoljenja zaradi odprave gradbenega dovoljenja, ni mogoče uvrstiti tudi tožnika. Svoje pravice in pravne koristi kot pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca na zemljišču, na katerem stoji sporni objekt „F“, tožnik kot stranka v postopku že varuje v obnovljenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za sporni objekt.

Predpostavke civilnega delikta so: protipravnost (škoda izvira iz nedopustnega dejanja), nastanek škode, obstoj vzročne zveze med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in obstoj odgovornosti na strani povzročitelja škode. Tožnik je tisti, ki mora zatrjevati in dokazati obstoj prvih treh prej navedenih predpostavk. Ker morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti navedeni elementi podani kumulativno, sodišču ni treba presojati preostalih elementov odškodninske odgovornosti, če katerikoli od njih ni podan.

Dejstvo, da je davčni zavezanec prejel obdavčljiv prihodek, ki ga v napovedi za odmero davka ni napovedal, je lahko novo dejstvo, ki bi pripeljalo do drugačne odmere davka, če odmernemu organu v prejšnjem postopku ni bilo znano.

Stranka v postopku denacionalizacije je tudi oseba, ki je v podržavljeno nepremičnino vlagala do 7.12.1991, če se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.

Ker je z določbo 324. člena ZUP določeno, da se zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku, končajo po določbah ZUP/86, določbe 2. odstavka 263. člena ZUP v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti. Izrecne določbe, da je na enomesečni rok iz 1. odstavka 252. člena ZUP/86 vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti, pa ZUP/86 ni vseboval.

Tožeča stranka je dopolnitev zahteve za napredovanje v naziv svetovalka z dne 31.8.1993, ki ga je tožena stranka prejela dne 1.9.1993, uveljavljala kot razlog za obnovo postopka šele v predlogu za obnovo postopka dne 3.11.1997 (odločbe z dne 1.9.1993), torej po poteku z ZUP določenega enomesečnega subjektivnega roka, ki teče od dneva, ko je tožnica mogla navesti novo dejstvo oziroma uporabiti nov dokaz.

V fazo predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka. Ne presoja pa se v tej fazi utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bo ta v upravnem postopku tudi dokazana, vplivale na morebitno spremembo odločbe, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva.

Ker je bil izpodbijani sklep organa prve stopnje izdan pred potekom objektivnega petletnega roka, ki ga določa 3. odstavek 252. člena ZUP/86, je davčni organ pravočasno uvedel obnovo postopka po uradni dolžnosti. Izrecne določbe, da je na enomesečni rok, ki je veljal za stranke, vezan tudi organ, ZUP/86 ni vseboval. Glede na določbo 324. člena ZUP pa določbe 2. odstavka 263. člena ZUP ni bilo mogoče uporabiti.

Pogoj, da stranka brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo, velja samo za stranke, ne pa tudi za organ, ki izda sklep po uradni dolžnosti. Mladoletni otrok ne sledi staršem v (ne)lojalnosti, kot to razlaga tožena stranka, ampak jim sledi glede državljanskega statusa. Po ustaljeni upravno sodni praksi pa zaradi napačne uporabe materialnega prava - v konkretnem primeru gre za element nelojalnosti iz določila 2. odstavka 35. člena ZDrž - to pomeni tudi zaradi spremenjene upravne in sodne prakse, pravne razlage ali pravnega naziranja (sodbi Vrhovnega sodišča RS v zadevah U 133/95-7 z dne 4. 9. 1996 in I Up 397/2000 z dne 9. 10. 2002) ni mogoče obnoviti postopka po določilu 249. člena ZUP. Dopisi, kot je v konkretnem primeru dopis Muzeja narodne osvoboditve A., so namreč lahko podlaga za obnovo postopka samo, če je obnova zahtevana na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (ZDen-B), ne pa na podlagi 249. člena ZUP/86.

Dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na letnico graditve sporne nepremičnine, ne pomenijo novega dejstva v tej zadevi, saj je bila ta okoliščina zatrjevana že v prejšnjem postopku. Kot novi se tudi ne morejo upoštevati dokazi, ki jih je stranka tedaj predlagala, pa niso bili izvedeni.

Pri obnovi postopka po uradni dolžnosti izda pristojni organ sklep, s katerim dovoli obnovo, če poprej ugotovi, da so za obnovo postopka izpolnjeni zakoniti pogoji in je okoliščina, ki se navaja kot razlog za obnovo, takšna, da bi lahko pripeljala do drugačne odločitve.

Špediter je deklarant, če je v imenu uvoznika vložil deklaracijo, in s tem odgovoren za pravilnost opravljenih dejanj oziroma opustitev dejanj, ki jih je bilo treba opraviti.

Pravdno upravičenje (legitimatio ad processum), ki pove, ali ima stranka sploh možnost uveljavljati meritorno odločitev, je procesna predpostavka (zavrženje tožbe), stvarna legitimacija (legitimatio ad causam) pa je vprašanje vsebine in pove ali je nekdo lahko subjekt uveljavljanja pravice (aktivna legitimacija) oziroma obveznosti (pasivna legitimacija), presoja pa se po materialnem in ne procesnem pravu. Vprašanje aktivne ali pasivne legitimacije je predmet tožbenega temelja, zato se v primeru, če se ugotovi, da ta ni podana, tožbeni zahtevek zavrne. To pa pomeni, da s pravdnim upravičenjem ugotavljamo samo dopustnost tožbe, s stvarno legitimacijo pa njeno utemeljenost. V prvem odstavku 262. člena ZPIZ je določeno, da se postopek za uveljavljanje pravic začne samo na zahtevo zavarovanca, postopek za uveljavljanje pravice do družinske pokojnine na zahtevo družinskega člana ali zakonitega zastopnika, postopek za pridobitev pravice iz invalidskega zavarovanja pa se, po določbi drugega odstavka istega člena, lahko začne tudi na predlog zdravnika, ki zavarovanca zdravi ali zdravniške komisije. Iz povedanega sledi, da zakon daje lastnost stranke, predvsem glede začetka postopka uvelj

Novo identifikacijsko potrdilo je nov dokaz iz iste vrste dokazov, uporabljenih v prejšnjem postopku. Drugačna identifikacija istih zemljišč je bila naknadno odkrita in je sestavni del prejšnjega dejanskega stanja, zato je lahko razlog za obnovo postopka.

Upravni organ prve stopnje bi moral šteti pritožbo zavezane stranke kot predlog za obnovo postopka, ne pa pritožbo zavreči kot prepozno. S tem, ko zavezani stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku, obstoji razlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP.

Postopki zaradi varstva pravic iz zdravstvenega zavarovanja potekajo, enako kot tudi drugi postopki iz socialnega varstva, po natančno določenih postopkovnih pravilih. Ta pravila so potrebna zato, da organi, ki v njih odločajo, v vsakem primeru in za vsakega upravičenca vedo, kako se morajo obnašati. Zakon zato predpisuje pogoje in roke za pritožbe, prav tako pa zakon predpisuje pogoje in roke za vložitev izrednih pravnih sredstev, med katere sodi tudi obnova postopka. Neizpolnjevanje pogojev ima za posledico zavrnitev zahtevkov, prekoračitev rokov pa ima za posledico zavrženje vloge. In to ne glede na to, ali je pritožba oziroma obnova postopka vsebinsko utemeljena ali ne.