Sodni register

Iz prvega odstavka 33. člena ZGD-1 izhaja, da pooblastilo v obliki prokure podeli družba. Pooblastitelj je torej družba oziroma v njenem imenu skupščina družbenikov. V obravnavani zadevi iz Družbene pogodbe ne izhaja, da je skupščina tista, ki prekliče prokuro, vendar pa v Družbeni pogodbi tudi ni določeno, da o preklicu prokure odloča poslovodja. V primeru takšne pravne praznine je logičen sklep, da je za preklic prokure pristojen tisti organ družbe, ki je pooblastilo v obliki prokure podelil, torej skupščina družbe. Za presojo, kdo je pristojen za preklic prokure, je treba uporabiti zakonske določbe in njihovo razlago skozi prizmo nasprotja interesov različnih organov družbe (skupščine družbenikov in poslovodje). Takšna razlaga pa zahteva presojo, da je v primeru, če iz družbene pogodbe ne izhaja, da so družbeniki možnost preklica prepustili poslovodji, preklic prokure v pristojnosti skupščine. Zato ne držijo nasprotne trditve v odgovoru na pritožbo, da je v primeru, če družbena pogodba ne določa drugače, preklic prokure v pristojnosti poslovodje, ki zastopa družbo in izraža njeno voljo v razmerju do tretjih. Res je, da poslovodja zastopa družbo in izraža njeno voljo v r

Pritožnica ne trdi, da niso bile izpolnjene predpostavke iz prvega odstavka 34. člena ZSReg za vpis izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra. Trdi le, da ta nima poravnanih vseh obveznosti. Pri tem izrecno ne izpodbija izjave upravitelja, da so poravnane vse "znane" obveznosti, oziroma ne navede dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je upravitelju terjatev upnice bila znana oziroma lahko bila znana. Upnik, ki ni prijavil terjatve oziroma je nanjo opozoril šele v pritožbi zoper sklep o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra po opravljenem postopku redne likvidacije, ne more uspeti z golimi trditvami, da subjekt vpisa nima poravnanih vseh obveznosti.

V času vložitve pritožbe pritožnik ni bil zakoniti zastopnik predlagatelja. Glede navedbe, da je pred tem časom imel pooblastilo zakonitega zastopnika, da zavod zastopa neomejeno, pa je takšna navedba neupoštevna, saj iz podatkov spisa v času vložitve (prve) pritožbe to ni izhajalo. Podano je tudi pomanjkanje materialnopravnih predpostavk, saj pritožnik med drugim ni predložil aktov o akreditaciji. Pravila registrskega prava namreč zahtevajo, da je predlog za vpis po pozivu sodišča popoln in če temu ni tako, ga sodišče zavrže oziroma zavrne.

Dejstvo, da zahteva za sklic skupščine ni bila napisana v slovenskem ampak v italijanskem jeziku (ki so ga sicer vsi družbeniki razumeli in v njem komunicirali med seboj), ne pomeni, da bi bila takšna zahteva pravno neupoštevna. Enako velja za okoliščino, da zahteva ni bila podpisana, saj je bilo v njej izrecno navedeno, da jo pošilja družbenik B. B., kar je očitno razumel tudi poslovodja, saj je prav njemu posredoval svoj odgovor. Zahteva za sklic skupščine po prvem odstavku 511. člena ZGD-1 ni vezana na obličnost, pisnost je potrebna le zaradi dokazovanja, da je bila sploh podana.

Zakonodajalec je podelil procesno upravičenje za vložitev predloga za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije lastnikom objektov, ker je zaznal, da so bili v sodni register vpisani poslovni naslovi subjektov vpisa brez vedenja lastnikov objektov na teh naslovih. Pooblastilo za obveščanje o okoliščinah iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP pa je podelil le pristojnim organom, navedenim v drugem odstavku 428. člena ZFPPIPP. Sistematika določb Oddelka 7.2 ZFPPIPP ne daje podlage za zaključek, da bi predlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije iz razloga, da je subjekt vpisa prenehal poslovati ali če na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot njegov poslovni naslov, ne sprejema uradnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan, lahko podal tudi lastnik objekta na tem naslovu, saj je v zvezi z njim kot upravičenim predlagateljem poudarjeno, da subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.

516. člen ZGD-1 ne določa, na kakšen način mora biti sklep o spremembi družbene pogodbe nomotehnično izdelan. Po presoji pritožbenega sodišča ne gre za kršitev zakona, če se pri spreminjanju družbene pogodbe postopa tako, da se namesto prejšnje družbene pogodbe sprejme novo (prečiščeno) besedilo, ki v celoti zamenjuje prejšnje besedilo. Dogovor o vezanosti glasovalne pravice ima le obligacijske učinke, kar pomeni, da oddaja glasu v nasprotju z dogovorom o vezanosti glasovalne pravice ne vpliva na veljavnost sklepa skupščine. Glasovanje za sprejem spornega sklepa o spremembi družbene pogodbe ni predstavljalo kršitve dolžnosti zvestobe niti zlorabe glasovalne pravice. V primeru vpisa spremembe družbene pogodbe v sodni register je sklep skupščine materialnopravna predpostavka za nastanek pravnega dejstva, ki se vpiše v sodni register. S tožbo, s katero se uveljavlja zahtevek za ugotovitev ničnosti tega sklepa skupščine ali za njegovo razveljavitev, je treba uveljaviti tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti vpisa spremembe družbene pogodbe v sodni register.

Glede na zakonsko besedilo tretjega odstavka 41. člena ZSReg pritožnik ne more uspeti s trditvami, da bo subjektivni rok za vložitev tožbe pričel teči šele, ko bo sodišče v postopku, ki se vodi za ugotovitev ničnosti oziroma neveljavnosti skupščinskega sklepa, razsodilo, ali je napadeni sklep o dokapitalizaciji toženca neveljaven oziroma ničen. Subjektivni rok za vložitev tožbe v tej zadevi je namreč vezan na seznanjenost z razlogi ničnosti in ne na odločitev sodišča o ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepa skupščine oziroma sklepa o dokapitalizaciji.

Subjekt vpisa se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na spremembo dejstev in okoliščin (neustreznost pogojev zavarovanja ter dejansko nesorazmerje med višino obveznosti in posegom v lastninsko pravico). Navedene okoliščine lahko (s pravnimi sredstvi) uveljavlja dolžnik v postopku zavarovanja, ne pa subjekt vpisa v tem registrskem postopku. V postopku vpisa zastavne pravice na poslovnem deležu po 245.c členu ZIZ registrsko sodišče ne more presojati sorazmernosti izrečenega ukrepa zavarovanja, ampak mora izvesti vpis, kot izhaja iz sklepa o zavarovanju. Zato se subjekt vpisa tudi ne more sklicevati na pravico do zasebne lastnine po 33. členu Ustave in na to, da so na voljo milejša sredstva zavarovanja.

Subjekt vpisa nima pravnega interesa nasprotovati sklepu o ustavitvi postopka za njegov izbris. Izpodbijana odločitev mu je v korist. Če imajo družbeniki interes, da se subjekt izbriše iz sodnega registra, kar navaja v pritožbi, potem imajo v zakonu urejene možnosti prostovoljnega prenehanja subjekta, ki mu sledi izbris.

Če je lastnik objekta in upnik ista oseba, je stvar njegove odločitve kateremu svojemu interesu bo dal prednost. V tem primeru je predlagatelj očitno dal prednost lastniškemu interesu, saj je vložil predlog za izbris. Če razlogov za sum poskusa zlorabe ni, prevlada interes lastnika objekta nad interesom upnikov družbe.

V tem kontekstu velja pripomniti, da ima pritožba sicer prav, da registrsko sodišče zgolj zaradi tega, ker je obveščeno o vloženi ničnostni tožbi, postopka ne prekine (primerjaj sklep VSL IV Cpg 41/2003. Če je odločitev o vpisu sprememb v sodni register odvisna od vprašanja, ali obstoji pravica ali pravno razmerje, ki predstavlja podlago za predlagani vpis, mora to vprašanje, če o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ, rešiti samo, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 33. člena ZSReg). Če pa je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno, mora postopek prekiniti (drugi odstavek citiranega člena). To pa pomeni, da ne drži trditev pritožbe, da je registrsko sodišče dolžno brezpogojno izvesti vpis v register, in da se v primeru, ko je odločitev o vpisu odvisna od predhodnega vprašanja, ali obstoji določena pravica ali pravno razmerje, o tem ni upravičeno izreči. Vprašanje mora rešiti, če dejstva med udeleženci niso sporna. Kot je bilo v sodni praksi že večkrat pojasnjeno (primerjaj npr. odločbo VSL IV Cpg 813/2018 z dne 28. 11. 2018), pa ni vsak neveljaven sklep že razlog za prekinitev postopka. Če se neve

Če družbeniku vsaj minimum takšnih pravic ni omogočen po vnaprej predpisanih določbah družbene pogodbe, potem takšna pogodbena izključitev ni mogoča, pač pa se je treba poslužiti sodne izključitve družbenika.

Kot je navedlo že registrsko sodišče, za samo odločitev v tej zadevi, da izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije ni mogoč ter je treba postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ustaviti, ni bistveno ali je bilo podano soglasje lastnika nepremičnine za poslovanje na tem naslovu za subjekt vpisa, pač pa to, da je izpodbita domneva o tem, da ima subjekt vpisa poravnane vse svoje obveznosti, kar jih glede na prijavo terjatve upnika A., d. o. o., očitno nima.

Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vpisu izključitve revidentov iz subjekta vpisa v sodni register z dnem 26. 10. 2023, je v trenutku odločanja sodišča druge stopnje pravni interes revidentov za pritožbo zoper v tem postopku izpodbijane vpise odpadel (vpis sklepa skupščine z dne 26. 1. 2024 o zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi izključitve družbenikov in prenehanja njihovega poslovnega deleža in hkratnega povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe), saj si s pritožbama pravnega položaja, ki je nastal po vpisu njihove izključitve v sodni register, več ne bi mogli izboljšati. Na položaj neobstoja pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbah, ki je bil posledica pravnomočne odločitve o vpisu izključitve revidentov v sodni register, določba prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi mogla vplivati.

Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vpisu izstopa revidentov iz subjekta vpisa v sodni register z dnem 26. 10. 2023, do katere je prišlo po vložitvi pritožb zoper v tem postopku izpodbijane vpise (sprememba pravnoorganizacijske oblike subjekta vpisa z dnem 26. 1. 2024, izbris (preostalih) družbenikov in poslovnih deležev, vpis števila delnic, izbris direktorjev in njihov vpis kot članov uprave, vpis članov nadzornega sveta, vpis sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala, vpis spremembe družbene pogodbe - statuta), je pravni interes revidentov za pritožbi zoper izpodbijane vpise odpadel, saj si s pritožbama pravnega položaja, ki je nastal po vpisu njihove izključitve v sodni register, več ne bi mogli izboljšati. Na položaj odpadlega pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbah, ki je bil posledica pravnomočne odločitve o vpisu izključitve revidentov v sodni register, določba prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi mogla vplivati.

Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vpisu izključitve revidentov iz subjekta vpisa v sodni register, je v trenutku odločanja sodišča druge stopnje pravni interes revidentov za pritožbi zoper v tem postopku izpodbijane vpise (povečanje osnovnega kapitala, sprememba poslovnih deležev, sprememba družbene pogodbe) odpadel, saj si s pritožbama pravnega položaja, ki je nastal po vpisu njihove izključitve v sodni register, več ne bi mogli izboljšati. Na položaj odpadlega pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbah, ki je bil posledica pravnomočne odločitve o vpisu izključitve revidentov v sodni register, določba prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi mogla vplivati.

Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vpisu izključitve revidentov iz subjekta vpisa v sodni register, je v trenutku odločanja sodišča druge stopnje pravni interes revidentov za pritožbi zoper v tem postopku izpodbijane vpise (vpis novih članov nadzornega sveta; izbris člana nadzornega sveta) odpadel, saj si s pritožbama pravnega položaja, ki je nastal po vpisu njihove izključitve v sodni register, več ne bi mogli izboljšati. Na položaj odpadlega pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbah, ki je bil posledica pravnomočne odločitve o vpisu izključitve revidentov v sodni register, določba prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi mogla vplivati.

O vsebinsko enakem predlogu, ki ga je predlagatelj podal v konkretnem primeru, je že bilo odločeno v sodnih postopkih, bodisi že pravnomočno odločeno (res iudicata), bodisi je postopek še v teku (litispendenca).

Sodišče pri presoji, ali ima nekdo pravni interes, ne ugotavlja utemeljenosti navedb iz ugovora. Udeleženca sta družbenika subjekta vpisa. Glede na to, da trdita tudi, da je pogodba o prenosu poslovnega deleža neveljavna, ker je bil odsvojitelj že pred tem izključen iz družbe, gotovo imata pravni interes v tem registrskem postopku, saj je velikost njunega poslovnega deleža odvisna od veljavnosti pogodbe, ki je podlaga o vpisu (posledica izključitve družbenika je sorazmerno povečanje poslovnih deležev).

Gospodarska zbornica kot oseba z javnim pooblastilom po 5. členu Zakona o prevozih v cestnem prometu je v svojem postopku odvzema licence subjektu vpisa ugotovila, da je subjekt vpisa na naslovu neznan in da je s tem izkazana domnevna baza za obstoj izbrisnega razloga. S tem obvestilom bi se vloga Gospodarske zbornice, ki jo ima na podlagi določbe drugega odstavka 428. člena ZFPPIPP končala. Vendar pa je registrsko sodišče očitno napačno štelo, da je Gospodarska zbornica predlagatelj, ko je njen predlog s sklepom zavrnilo in v obrazložitvi navedlo, da predlagateljica ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 428. člena ZFPPIPP. Ti razlogi so materialno pravno napačni, saj iz drugega odstavka 428. člena ZFPPIPP izhaja, da, ko oseba z javnimi pooblastili v postopku, ki ga vodi v skladu s svojimi pristojnostmi, ugotovi, da obstajajo okoliščine iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, mora o tem obvestiti registrsko sodišče v enem mesecu po ugotovitvi okoliščin in obvestilu priložiti dokaze o teh okoliščinah.