Informacije javnega značaja

Ker je predlagatelj svoj predlog za posredovanje podatkov utemeljeval s Kolektivnim dogovorom, ki nima narave zakona, temveč gre za kolektivno pogodbo, posredovanje zahtevanih podatkov na tej podlagi ni utemeljeno. ZSPJS v prvem odstavku 38. člena določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. V šestem odstavku tega člena pa je določeno, da so ne glede na določbo prvega odstavka tega člena javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Vendar pa navedena zakonska določila sindikatu v kolektivnem delovnem sporu ne podeljujejo upravičenja za pridobitev zahtevanih podatkov. Predlagatelj ne more v kolektivnem delovnem sporu zahtevati dostopa do informacij javnega značaja. Za to je predpisan drug postopek in pristojen drug organ (in v zvezi s pravnimi sredstvi dr

V obravnavani zadevi ni mogoče trditi, da bi organ izdal odločbo brez zahteve stranke, kajti nedvomno je tožnik zahtevo z dne 22. 2. 2023 podal in v njej navedel, katero dokumentacijo bi želel pridobiti, le da ni navedel pravne podlage za svoj zahtevek. Ta razlog za ničnost bi bil npr. podan, če prosilec sploh ne bi podal zahteve ali pa bi organ odločal o nečem drugem, kot je prosilec prosil v zahtevi. Ker je bil zahtevek nedvomno podan, pa čeprav brez navedbe pravne podlage, ni podan ničnostni razlog, kot ga navaja drugostopenjski organ v svoji odločbi.

Pogodbe, ki jih mora tožeča stranka posredovati prosilki, se v celoti nanašajo na delovno razmerje javnih uslužbencev, pri čemer pa se v skladu z odločbo prekrijejo tisti osebni podatki, ki niso v povezavi z delovnim razmerjem. Rojstni datum, EMŠO in prebivališče niso v povezavi z delovnim razmerjem in zato je tožena stranka pravilno odločila, da se zgolj ti podatki prekrijejo. Javni uslužbenec ne more pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu, podatkov o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta. Na ta način je državljanom omogočen nadzor nad delom javnih zavodov in nad porabo proračunskega denarja.

Da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja morajo biti kumulativno izpolnjeni trije osnovni pogoji, in sicer mora informacija izvirati iz delovnega področja organa, ki mora z njo razpolagati, informacija pa se mora nahajati v materializirani obliki. Tožnica je zavezana k posredovanju dokumentov le v delu, v katerem ti kažejo na njeno delovanje v okviru opravljanja javne službe. Kadar določen dokument vsebuje tako informacije, povezane z opravljanjem javne službe kot tudi informacije, ki s tem niso povezane, se posredujejo le tisti izseki dokumenta, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Ostale dele dokumentov lahko tožnica prekrije, saj jih v okviru določb ZDIJZ ni zavezana posredovati prosilcu. S prekritjem dela dokumenta, ki ne predstavlja javne službe, se dokument kot tak ne spreminja in se ne "predrugači", saj se prosilcu posredujejo točno tiste informacije, ki jih dokument že vsebuje, vendar v obsegu, v katerem informacije kažejo na izvrševanje javnih nalog.

Za odločanje o dostopu do sklepa o zavrženju ovadbe (Sklep) in Poročila oz kazenske ovadbe, je po presoji sodišča specialna pravna podlaga v 181. členu ZDT-1, ki jo je prav z namenom ureditve dotedanje pravne praznine uredil zakonodajalec z novelo ZDT-B. Tako glede na navedeno tudi glede pristojnosti za odločanje ni mogoče uporabiti splošnejšega ZDIJZ. Po prvem odstavku 181. člen ZDT-1 odloča o vpogledu vodja pristojnega državnega tožilstva, zoper odločitev katerega ni pravnega sredstva po ZDT-1, možna pa je tožba v upravnem sporu, saj ta odločitev pomeni upravni akt (2. člen ZUS-1). O Zahtevi sta odločala toženka in VDT RS, ki o Zahtevi nista pristojna odločati, zato sta absolutno bistveno kršila pravila postopka.

Vsebina obravnavanih dokumentov se nanaša na ureditev izvajanja pomorske pilotaže na območju koprskega tovornega pristanišča in se ne nanaša na interesna področja države (javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov), zato je ni mogoče varovati s stopnjo tajnosti. Tožnica je v oceni možnih škodljivih posledic izpostavila le pomembnost pomorske pilotaže za zagotavljanje varnosti plovbe v okviru pristaniške dejavnost, ni pa pojasnila, katerim zakonsko določenim interesom države bi škodovalo razkritje informacij in ni ocenila, kakšna škoda bi z razkritjem nastala delovanju in izvajanju nalog organa. Ocena možnih škodljivih posledic je dokument, na podlagi katerega se preveri pravilnost določitve stopnje tajnosti ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Ni jasno, na kakšni podlagi je toženka ob zaključku, da gre za dokumente, nastale v okviru notranjega delovanja delovne skupine Vlade in da bi z razkritjem teh nastale motnje pri delovanju organa, za iste dokumente ugotovila, da zahtevani zapisniki in zabeležke ne vsebujejo zgolj notranjega razmišljanja, ampak tudi dejstva, kar pomeni, da delovanje skupine nedvomno učinkuje

Tudi zahtevo novinarja za dostop do podatkov, ki se nahajajo v državnotožilskem spisu, je treba presojati po določbah tretje povedi prvega odstavka 181. člena ZDT-1. Ta pa pravico tretje osebe do vpogleda v vsebino državnotožilskega spisa (med drugim) veže na izkazan pravni interes. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba pojem "pravnega interesa" iz tretje povedi prvega odstavka 181. člena ZDT-1 glede medijev oziroma novinarjev razlagati ustavnoskladno, in sicer na način, ki upošteva pomen pravice do svobode izražanja, kot jo zagotavljata 39. člen Ustave in 10. člen EKČP. V skladu s tem je pravni interes mogoče priznati tudi novinarju, kadar je dostop do zahtevanih informacij bistven za uresničevanje njegove nadzorne vloge v javnem interesu. Novinar namreč pri dostopu do informacij javnega značaja ne zasleduje svojega osebnega pravnega interesa, pač pa te informacije potrebuje zaradi javnega interesa do obveščenosti. Že ob jezikovni razlagi besedne zveze "ne škoduje interesom postopka" iz tretje povedi prvega odstavka 181. člena ZDT-1 ni mogoča drugačna razlaga, kot da mora za zavrnitev dostopa do podatkov iz tega razloga obstajati neposredna in konkretna nevarnost, d

Položaj, ko prosilec zahteva od nekega organa dokument, ki ga je izdelal drug organ, ne more biti razlog za zavrnitev ali napotitev na organ, ki je izdelal ta dokument, ampak mora o dostopu do tega dokumenta odločiti organ, ki je zahtevo prejel. Tožnik ne v upravnem postopku (pred AKOS-em in toženo stranko) ne v upravnem sporu ni trdil, da je v zvezi z njegovimi dokumenti iz 3. točke izreka odločbe AKOS-a izpolnjen pogoj tržne vrednosti. Glede ostalih dokumentov iz 3. točke izreka odločbe AKOS-a je jasno, da tožnik obstoja navedenega pogoja že po naravi stvari ne bi mogel uspešno uveljavljati, saj gre za akte javnopravnega organa in ne dokumente, ki bi jih ustvaril tožnik. Ob takih okoliščinah pa zavrnitev dostopa do navedenih spornih dokumentov ne bi utemeljevalo niti sklicevanje na izjemo poslovne skrivnosti. Institut zlorabe pravice je treba razlagati restriktivno in ga uporabiti le v izjemnih primerih. V sodni praksi Upravnega sodišča so se izoblikovali elementi, ki kažejo na zlorabo pravice oziroma zahtevo šikanoznega značaja, in sicer ko gre za zahteve, s katerimi želi prosilec organu škodovati z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za

Sodno varstvo v postopkih odločanja o dostopu do informacij javnega značaja se zagotavlja v upravnem sporu s tožbo zoper odločbo informacijskega pooblaščenca. To pomeni, da je predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu in s tem upravni akt, ki se lahko izpodbija, le odločba, s katero informacijski pooblaščenec kot pritožbeni organ odloči o pritožbi prosilca zoper odločbo organa, s katerim je ta njegovo zahtevo za dostop do informacije javnega značaja zavrnil ali zavrgel (31. člen ZDIJZ). Že po naravi stvari lahko škodo, ki bi nastala z razkritjem dokumentov, oceni organ, ki postopek vodi. Na njem je torej dokazno breme, da kot verjetno izkaže ogroženost nadaljnje izvedbe postopka, odločba tožene stranke pa mora o tem imeti razloge. Takšna škoda je izkazana predvsem takrat, ko bi razkritje dokumentov lahko ogrozilo nadaljnje zbiranje in izvedbo dokazov, tako da bi zavezanci ali druge osebe prikrili ali uničili dokumente, pomembne za odločanje v postopkih, oziroma bi to vplivalo na njihove izpovedbe ali način sodelovanja v postopku. Organ mora v vsakem primeru posebej pretehtati, ali bi razkritje neke informacij

Pravica do dostopa do informacije javnega značaja je omejena z več izjemami, med katerimi je tudi izjema, ki velja za podatke, ki so v skladu z ZTP opredeljeni kot tajni. ZDIJZ in ZTP tako na tem področju tvorita povezano celoto, kar pomeni, da mora imeti informacijski pooblaščenec pravico, da preveri, ali je bil nek podatek zakonito opredeljen kot tajen. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da lahko do umika tajnosti pride le v postopku, ki se v skladu s četrtim odstavkom 6. člena ZDIJZ na podlagi zahteve prosilca izvede v skladu z 21. členom ZDIJZ. Glede na ugotovitve tožene stranke, da je bilo večje število podatkov v zahtevanih dokumentih že javno objavljeno, ni jasno, kako bi njihovo ponovno razkritje lahko omogočilo ugotovitev morebitnih šibkih točk državnih rezerv. Tožeča stranka prav tako ne opredeli določno, kako in katere povezave med informacijami bi lahko predstavljale dodatno podatkovno vsebino, ki je brez razkritja zahtevanih informacij ni mogoče že ugotoviti iz javno dostopnih podatkov, naštetih v izpodbijani odločbi. Razlogi, zaradi katerih posameznik zahteva dostop do informacije javnega značaja, so za presojo upravičenosti te zahteve nepomembni, saj

Po podatkih AJPES je tožnica organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo in je v 100 % lasti Republike Slovenije in je zavezanka po 1.a členu ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Tožena stranka je glede na določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, pravilno presojala obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje zahtevane informacije s širših vidikov, to je njenega finančnega vpliva in okoljske sprejemljivosti investicije, za katero je nadzorni svet tožnice na Zapisniku z dne 19. 10. 2009 soglašal z izdajo starševske garancije za investicijo in dal predhodno soglasje k dokapitalizaciji TEŠ do višine 85,4 milijonov evrov v 2009.

Iz obrazložitve zahtevane dopolnilne odločbe ni razvidno, da bi bilo v njej vsebovano strokovno znanje in izkušnje, poslovne informacije ter tehnološke informacije tožeče stranke, ki bi imele tržno vrednost. Opisan je zgolj potek postopka in razlogi za izdajo dopolnilne odločbe. Ne glede na to, da je tožeča stranka s pravilnikom označila, da je poslovna skrivnost vsa dokumentacija v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi postopki, to ne more vplivati na pravilnost odločitve prvostopenjskega organa, saj bi bilo to v nasprotju s temeljnimi načeli ZDIJZ, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, razen če gre za z zakonom določene izjeme. Tožeča stranka ni konkretno izkazala, zakaj naj bi razkritje odločbe, ki je nastala v upravnem postopku, škodovalo sodnemu postopku. Tožeča stranka se ne more sklicevati na izjemo iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj lahko presojo, ali podatek škoduje izvedbi upravnega postopka, opravi le organ, ki tak upravni postopek vodi.

Med strankami ni sporno, da je Mnenja o GZ-1 podpisala pooblaščena oseba pri tožnici in da so bila odposlana izven tožnice. To sta okoliščini, ki sta bistveni za odločitev, da zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, ki jo je tožnica glede na namen ZDIJZ dolžna razkriti prosilki Dokazno breme za izkaz, da so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji zahtevani za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, nosi organ, ki se na izjemo sklicuje; če eden izmed treh kriterijev ni izkazan, izjeme ni mogoče uveljaviti. Ni relevanten tožbeni ugovor, da pooblaščena oseba tožnice ne sprejema nobene odločitve o vladnem gradivu, na katerega tožnica poda mnenje, zato njen podpis ne izpolnjuje kriterija, ki ga za dokumente kot zaključene celote zahteva Uredba. Niti ZDIJZ niti Uredba ne zahtevata, da bi morala iz zaključenega dokumenta izhajati neka odločitev pristojnega organa, Uredba zahteva le podpis uradne oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. Ta pogoj pa je v obravnavani zadevi izpolnjen. Poslovnik vlade kot podzakonski akt ne more ožiti zakonsko določenih pogojev za dostop do informacij javnega značaja i

Eden od pogojev, da je možno neko informacijo obravnavati kot informacijo javnega značaja ta, da se mora nahajati v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedenega torej jasno izhaja, da informacija javnega značaja, glede na tako zakonsko opredelitev, ne more biti odgovor na določeno vprašanje, lahko pa je to le določen dokument, iz katerega so odgovori razvidni.

Kadar iz dokumentov ni mogoče razbrati informacij, ki se varujejo s tajnostjo glasovanja, s sklicevanjem na tajnost logično ni mogoče omejiti dostopa do informacij javnega značaja. Tožena stranka je zato postopala pravilno, ko je po končanem tajnem glasovanju neveljavne glasovnice opredelila kot informacije javnega značaja. Sama tajnost glasovanja, določena v drugem odstavku 111. člena Ustave, ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja, ko je glasovanje enkrat zaključeno. Namen tajnosti glasovanja je v zavarovanju reprezentativnega mandata poslancev oziroma v tem, da se lahko poslanci pri tajnem glasovanju svobodno opredelijo, ne da bi bili pri tem vezani na kakršna koli navodila. Ta namen je bil v konkretnem primeru že izpolnjen, saj je bilo tajno glasovanje izvedeno in zaključeno. Med strankama ni sporno, da so bile zahtevane neveljavne glasovnice nepodpisane in da iz njih ni mogoče ugotoviti identitete glasujočega, zato zaradi razkritja teh glasovnic poslanci ne bi mogli biti deležni nobenih pritiskov. Ena od temeljnih nalog DZ je poleg zakonodajne in nadzorne funkcije tudi njegova volilna funkcija, ki je urejena s predpisi i

Izvršitev izpodbijane odločbe je okoliščina, nastala po vložitvi tožbe, tožnik pa iz iste dejanske podlage uveljavlja drug zahtevek. Srememba tožbe je zato dopustna in zanjo privolitev toženca ni potrebna. Tožnik z odpravo odločbe, ki bi vodila v to, da bi sodišče zavrnilo pritožbo oz. zahtevek, da bi toženec moral še enkrat odločiti, nima pravnega interesa, saj se je stranka z interesom že seznanila z sporno dokumentacijo, ki ji jo je po elektronski pošti posredovalo Ministrstvo za naravne vire in prostor. Glede podrednega ugotovitvenega zahtevka pa je ugotoviti, da so navedbe tožnika, kljub opozorilu stranke z interesom na pomanjkanje pravnega interesa in nesklepčnost, ostale na pavšalni ravni. Tožnik je v tožbi pravzaprav izpodbijal očitne kršitve toženca oz. ugotovitve, da projekt ne predstavlja poslovne skrivnosti tožnika in opozarjal, da je revidiran rudarski projekt avtorsko delo, ter da se ne strinja s presojo toženca, da se revidiran rudarski projekt nanaša na porabo javnih sredstev in tudi ne na okoljske podatke, ki naj bi bili absolutno javni. Tožnik s temi navedbami vsekakor ni izkazal pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Pravni interes za izpodbojno tožbo

Kar zadeva pravico do izjave, je za odločitev nebistveno, ali je ogled in camera pokazal kakšne nove okoliščine ali ne, zato je tovrstno sklicevanje tožene stranke v odgovoru na tožbo, neutemeljeno. Načelo zaslišanja stranke namreč pomeni, da je stvar strankine presoje, ali bo v zvezi z rezultati ugotovitvenega postopka, konkretno ugotovitvami na ogledu in camera, podala kakšna svoja stališča, mnenja ali morebitne dodatne dokazne predloge ali ne.

Za odgovor na vprašanje, ali zahtevano poročilo nadzornega odbora občine predstavlja dokument, ki je že zaključen in pri organu ni več predmet posvetovanja v smislu 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, so pravno relevantne izključno in samo okoliščine, ali je postopek nadzora končan ali ne, ter v kateri fazi postopanja in odločanja se dokument nahaja. Če je postopek nadzora zaključen in so opravljena vsa predpisana procesna dejanja ter je sprejet končen zaključek s priporočili nadzornega odbora, dokument pa je podpisan in vročen nadzorovani osebi, gre po naravi za končen dokument, četudi bi ta imel morda kakršnekoli (vsebinske ali formalne) pomanjkljivosti. V okviru t.i. specifičnega škodnega testa gre za posebno oziroma ožjo obliko škodnega testa, pri katerem je edina pravno upoštevna škodna posledica napačno razumevanje vsebine zahtevane informacije v javnosti. Zgolj zaskrbljenost organa ne šteje za zadosten izkaz, kadar je nevarnost napačnega razumevanja mogoče odpraviti na druge načine, ki ne bi ovirali dostopa do zahtevanih informacij, na primer z določenimi pojasnili oziroma obrazložitvami, ki bi nevarnost napačne razlage zmanjšali na minimum. Zahteva

Na namen prosilca, ki ni združljiv z namenom, ki ga zasleduje pravica dostopa, in ki pomeni zlorabo te pravice, se sklepa na podlagi kriterijev, ki jih je razvila sodna praksa, in ki se odražajo navzven v negativnih posledicah, ki jih ima vložena zahteva ali več povezanih zahtev na delo organa (ki je zaradi velikega števila vloženih in/ali obsežnih zahtev prekomerno obremenjen in s tem oviran pri delu, izpostavljen žalitvam, provokacijam, šikaniranju...). Subjektivni namen, ki ga prosilec zasleduje z vloženo zahtevo, pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja ni pomemben (prav tako tudi ne pri presoji morebitne zlorabe pravice). Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zaradi zaključka sodnega postopka ni podana, saj ni izpolnjen eden izmed kumulativno zahtevanih pogojev za uveljavitev izjeme - to je, da je sodni postopek, v zvezi s katerim naj bi bili po zatrjevanju tožnika sestavljeni zahtevani dokumenti, še v teku. Zgolj hipotetično in splošno sklicevanje na morebitne motnje in na škodo, ki bi lahko potencialno nastala, ne zadostuje za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Plačilo končnega uporabnika izvajalcu občinske gospodarske javne službe za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega sistema se šteje za podatek o porabi javnih sredstev v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za javnega velja tudi podatek o plačilu tožnice za odvajanje in čiščenje odpadne industrijske vode, čeprav se ta storitev, ki jo tožnici zagotavlja organ, izvaja kot njegova tržna dejavnost, torej izven sistema občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode. Pojem t.i. okoljskih podatkov, ki so po zakonu absolutno javni, se v praksi Informacijskega pooblaščenca kot tudi v upravno sodni praksi razlaga široko. Dostop javnosti do podatkov o okolju (t.i. pravica do obveščenosti v okoljskih zadevah) je namreč predpogoj za uresničevanje drugih temeljnih procesnih pravic, ki jih mednarodno ter nacionalno okoljsko pravo zagotavlja posameznikom na področju okoljskih zadev. V ta namen je bila v ZDIJZ tudi sprejeta določba druge alineje tretjega odstavka 6. člena, ki je okoljskim podatkom določila status absolutno javnih podatkov. Po navedeni določbi se za okoljske podatke, ki morajo bit