7. člen ZSReg

Ker je poslovni delež en sam, enovit in ne pripada zgolj A. A., temveč tudi upnici, bi A. A. lahko veljavno uresničil pravico odtujitve dela poslovnega deleža le skupaj z upnico, kar pa v Pogodbi o odsvojitvi dela poslovnega deleža z dne 8.11.2023, ni upoštevano.

V obravnavanem primeru kot odločilno okoliščino za razsojo glede vprašanja pravilnosti sklica skupščine izpostaviti dejstvo, da je bil sklicatelj skupščine najkasneje s sprejemom povratnic vročenih vabil na skupščino seznanjen z dejstvom, da je na skupščino družbe vabil (že) umrla družbenika, zaradi česar skupščina družbe z dne 27. 10. 2022 ni bila pravilno sklicana. Imetniki korporacijskih pravic iz spornih poslovnih deležev so bili namreč dediči po pok. A. A. in pok. B. B., ki pa na skupščino družbe niso bili vabljeni.

Registrski postopek ni namenjen temu, da bi tam odpoklicani direktor dosegel reintegracijo na svojo funkcijo. V sodni praksi je ustaljeno stališče, da sklep o odpoklicu direktorja učinkuje že s sprejemom takšnega sklepa, vpis v sodni register je le deklarativen in namenjen publiciteti. Ker sklep nadzornega sveta o odpoklicu direktorja velja, dokler njegova veljavnost ni pravnomočna ugotovljena, se tak sklep vpiše v sodni register ravno z namenom zagotavljanja publicitetnega učinka vpisa. To pomeni, da z ugotovitvijo v obravnavnem postopku tožnik ne more vplivati na vzporedni registrski postopek, v katerem je bil na podlagi sicer še ne pravnomočnega sklepa o izbrisu vpis izbrisa tožnika kot direktorja že izveden. Razlog za odklanjanje možnosti za reintegracijo direktorja je primarno res v tem, da se novo imenovani direktor lahko zanese na veljavno opravljanje svoje funkcije vendar to ni edini razlog. Drug razlog je v tem, da se družbi ne vsiljuje direktorja, ki ga nadzorni svet ne želi. S tem se izogiba okoliščini, da bi intervencija sodišča vnašala potencialne nove konflikte v družbo. Glede na omejeno trajanje mandata članov uprave (in v tem primeru tudi direktorja d. o. o

Kadar je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojni organ (predhodno vprašanje), registrsko sodišče samo reši to vprašanje, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 33. člena ZSReg). Navedeno pomeni, da mora registrsko sodišče o predhodnem vprašanju vselej odločiti, z izjemo, določeno v drugem odstavku 33. člena ZSReg, torej, ko je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstev, ki so med strankama sporna. Vendar pa odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja po 33. členu ZSReg ni v enaki meri v dispoziciji sodišča kot po 206. členu ZPP v zvezi s 13. členom ZPP. Sodišče druge stopnje opozarja na upoštevanje načela hitrosti postopka (prvi odstavek 13. člena ZSReg), da je sodni register javna knjiga (prvi odstavek 7. člena ZSReg), ki vpliva tudi na položaj vsakogar, ki potrebuje v gospodarskem prometu podatke sodnega registra in se nanje zanese (učinek vpisa, 8. člen ZSReg). Ko registrsko sodišče po 34. členu ZSReg odloča o predlogu za vpis mora opraviti materialno pravno presojo (ne) ut

Sodni register je javna knjiga (7. člen ZSReg). Določbe 8. člena ZSReg ustvarjajo publicitetni učinek vpisov. Nihče se ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljena po prvem odstavku 43. člena ZSReg, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače (peti odstavek). Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v sodni register, ga ne prizadenejo škodljive pravne posledice (tretji odstavek). Publicitetni učinek vpisov ne sega preko fikcije, da je vsakdo seznanjen z vpisi in varovanja dobre vere tistih, ki se zanašajo na vpisane podatke, če le ravnajo vestno. Če bi tožeča stranka uspela s tožbenim zahtevkom, se toženci ne bi mogli uspešno sklicevati na vpise v sodnem registru, ki izvirajo iz Sporazuma o združitvi poslovnih deležev in o upravljanju skupnega deleža v družbi A., d.o.o. Na skupščini družbe A., d.o.o., ne bi smeli nastopati kot imetniki združenega poslovnega deleža. Poglavitni pravni interes tožeče stranke bi bil s tem d

Naslovi prebivališč oseb, ki so vpisani pri posameznih subjektih vpisa v poslovni register, so javni podatki, ki pa so na spletni strani AJPES dostopni le na točno določen način. Pri dostopu do podatka o naslovu prebivališča določene osebe, mora zainteresirana oseba vedeti, v katerem subjektu je ta oseba udeležena kot ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora. Način dostopa do teh podatkov je določen z določenimi omejitvami. Do teh podatkov je možno priti le s kombinacijo podatkov o posamezni fizični osebi, in sicer imenom in priimkom in z uporabo EMŠO ali imena in priimka in davčne številke ali imena in priimka in naslova osebe. Zato prvostopenjski organ prosilcu ne more posredovati podatkov drugače kot na navedene načine.

Naslovi prebivališč oseb, ki so vpisani pri posameznih subjektih vpisa v poslovni register, so sicer res javni podatki, ki pa so na spletni strani AJPES dostopni le na točno določen način. Pri dostopu do podatka o naslovu prebivališča določene osebe, kot pravilno ugotavlja tožnica v tožbi, mora zainteresirana oseba vedeti, v katerem subjektu je ta oseba udeležena kot ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora. Način dostopa do teh podatkov je določen z določenimi omejitvami. Posredovanje imen in priimkov hkrati z njihovimi naslovi bi bilo tako v nasprotju z navedenimi določili. Če bi prvostopenjski organ posameznemu prosilcu zagotovil podatke o naslovih prebivališč vseh fizičnih oseb iz poslovnega registra - družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora - bi mu s tem omogočil dostop do vseh podatkov o navedenih fizičnih osebah brez sicer zahtevane kombinacije podatkov. Tudi če bo stranka z interesom A. d.o.o. omogočila na svoji aplikaciji ... vpogled tako, kot določa zakonodaja glede vpogleda v poslovni register, pa ni dopustno, da pa bi sama pridobivala od AJPES-a podatke na način, ki ga oba zakona ne omogočata.

Zakonodaja dovoljuje vpogled v podatke o vseh fizičnih osebah in naslovih z vpogledom v podatke o določeni pravni osebi ali pa na podlagi kombinacije imena in priimka fizične osebe in še enega kvalifikatorja, ni pa mogoč dostop do podatkov o nedoločenih fizičnih osebah skupaj z njihovimi naslovi v nedoločenih pravnih osebah, kar pa bi omogočila izvršitev izpodbijane drugostopenjske odločbe. Tudi sodišče se strinja s tem, da je zakonodajalec očitno ocenil, da lahko vsakdo ugotovi podatke o naslovu prebivališča konkretnega ustanovitelja, družbenika, zastopnika ali člana organa nadzora z vpogledom v podatke o določeni pravni osebi, ne opravičuje pa to načelo pridobitev podatkov o naslovih prebivališč vseh v poslovni register vpisanih oseb, ne glede na to, da so javno objavljeni.

V skladu z določbo 25. člena Ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, s katerimi te odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ker v zvezi z objavo zapisnika skupščine subjekta vpisa na spletnih straneh AJPES ni bila izdana odločba v smislu prvega odstavka 12. člena ZSReg, pritožba zoper objavo ni dovoljena. To je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa smiselno tudi povedalo.

Tožena stranka ni vezana na notranja razmerja med družbenikoma družbe z neomejeno odgovornostjo, ki v tej zadevi očitno nista uspela doseči soglasja, tožnik sam pa, kljub notarski izjavi z dne 30. 12. 2009, da s tem dnem preneha opravljati dejavnost direktorja, v registrski zadevi ni uspel doseči vpisa izbrisa zastopnika. V pravnih razmerjih družbenikov do tretjih oseb, torej tudi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je bil tožnik še vedno družbenik in zastopnik, ki od 7. 12. 2009 ni bil več zavarovan na drugi podlagi. Zato je bila podana zakonska podlaga za obvezno zavarovanje (drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1). Tožnik ni bil onemogočen pri odločanju o njegovem statusu zavarovanca in posledično pri uveljavljanju pravice do pokojnine. Kot družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo bi namreč na koncu poslovnega leta (tudi pred letom 2010), pod pogoji, ki so določeni v prvem odstavku 106. člena ZGD-1, lahko odpovedal družbeno pogodbo. Na ta način ne bi bil več družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo, s tem pa bi odpadla tudi podlaga za zavarovanje po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1.

Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je prvostopenjsko sodišče pravilno odvetniško družbo prepoznalo kot upravičenca do posredovanja zaprošenih podatkov, nato pa zmotno ugotovilo, da gre za podatke takšne narave, ki so načeloma dostopni le pooblaščenim organom, zaradi česar ni mogoča uporaba 1. odstavka 10. člena ZOdv, pač pa 2. odstavek 10. člena ZOdv.Odvetniška družba je zaprosila za posredovanje podatkov o dolžničinih poslovnih deležih v gospodarskih družbah (in ne za posredovanje potrdila), te pa je sodišče po 1. odstavku 10. člena ZOdv dolžno dati brezplačno.

Sodni register je javna knjiga. Vpisi v sodni register, ki so javno objavljeni po prvem odstavku 43. člena ZSReg (na spletnih straneh AJPES), imajo publicitetni učinek. To pa pomeni, da ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register in se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register objavljen po prvem odstavku 43. člena ZSReg, ni poznal tega podatka.

Sodni register je javna knjiga, vanj vpisani podatki so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, naj se mu izda overjen izpisek iz sodnega registra (1. in 2. odst. 7. čl. Zakona o sodnem registru, ZSReg, Ur.l.RS št. 13/94 s sprem.). In tako kot je upnik ob sestavi pritožbe ugotovil, kako pravilno glasi spremenjena firma dolžnika, bi lahko to ugotovil že takoj po prejemu poziva sodišča z dne 6.7.2005 za popravo predloga za izvršbo.

Sposobnost biti stranka ustreza pojmu pravne osebnosti na področju materialnega prava, torej sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti. Sposobnost biti stranka je ena temeljnih predpostavk za dopustnost tožbe. Zato mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka. Če je do tega prišlo pred vložitvijo tožbe, gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti v skladu z 81. členom ZPP.

Pred izdajo sodbe zaradi izostanka ali zamudne sodbe sodišče ni dolžno pregledati sodnega registra ali drugih javnih knjig, ker se vanje vpisujejo pravno pomembna dejstva, ne pa splošno znana dejstva, kot zmotno navaja revizija.

Pri volitvah organov skupščine odstopi od tistih določb ZGD, ki se nanašajo na sklic skupščine, nimajo za posledico ničnosti njihove izvolitve. Ničnostnih razlogov, ki jih tožeča stranka ne uveljavlja, sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti. Samo kršitve tistih določb 281. - 287. člena ZGD, ki urejajo sklic skupščine, imajo za posledico ničnost sklepov skupščine ali pa samo posameznega sklepa, če se ničnostni razlog nanaša samo nanj. Na sklic skupščine pa se nanašajo tudi določbe o dnevnem redu in obveznosti objave predloga sklepa, ki naj bi ga skupščina sprejela. Ničnost izvolitve članov nadzornega sveta (ničnost po uvodni določbi 361. člena ZGD v zvezi s tretjo alineo prvega odstavka 359. člena ZGD ima za posledico tudi ničnost razrešitve prejšnjega nadzornega sveta.