VSL sklep II Ip 3101/2013

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prodano dolžnikovo nepremičnino, stanovanje št. 0, na naslovu A, ki leži na parc. št. 1/19, k. o. X, v neto tlorisni površini 66,12 m2 (uporabna površina dela stavbe: 56,91 m2), za katero je bila na drugi javni dražbi dosežena kupnina v višini 28.100,00 EUR, domaknilo najboljšemu ponudniku A. A. (I. točka izreka), ter sklenilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izročitvi sklep razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije (II. točka izreka). Nadalje je odločilo, da se zahteva dolžnika za izločitev sodnice z dne 18. 4. 2013 zavrže (III. točka izreka), ter še, da se dolžniku stroški, priglašeni na drugi javni dražbi dne 18. 4. 2013, ne priznajo (IV. točka izreka).

2Zoper sklep vlagata dolžnika po skupnem pooblaščencu pravočasno pritožbo. Zatrjujeta, da bi moralo sodišče pred drugo javno dražbo odločiti o njuni zahtevi z dne 27. 3. 2013 oziroma do pravnomočne odločitve o tej zahtevi drugo javno dražbo preložiti na kasnejši datum. Ker tega ni storilo, je izpodbijani sklep nezakonit, preuranjen in se ga ne da preizkusiti. Navajata, da sta v vseh svojih vlogah opozarjala, da je druga javna dražba nezakonita, ker velja ugotovljena vrednost nepremičnine na datum pred datumom oprave prve javne dražbe, zato bi moralo sodišče prvo javno dražbo razveljaviti in jo opraviti ponovno glede na novo ugotovljeno vrednost stanovanja. Iz istega razloga je nezakonita tudi II. točka izpodbijanega sklepa. Glede zahteve za izločitev sodnice navajata, da je bilo v konkretnem primeru nedvomno, da zahtevata izločitev razpravljajoče sodnice, iz zgoraj pojasnjenih razlogov. Glede na neprestano in ustrezno opozarjanje dolžnika na nepravilnosti druge javne dražbe, ki je bila v celoti izpeljana po nepotrebnem, pripadajo dolžniku tudi priglašeni stroški. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in meritorno odločitev o zahtevi za odpravo nepravilnosti z dne 27. 3. 2013, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, oboje s stroškovno posledico. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba je bila vročena obema upnikoma, ki nanjo nista odgovorila, in kupcu, ki je v odgovoru na pritožbo pojasnil, da na navedbe pritožnikov ne bo odgovarjal, da pa pripominja, da je lastnica nepremičnine le prva dolžnica.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10. 5. 2012 ugotovilo vrednost sporne nepremičnine v višini 32.517,06 EUR in na prvem prodajnem naroku dne 11. 12. 2012 nepremičnino prodajalo po tej izklicni ceni. Ker ni pristopil noben kupec, upnik pa se ni priglasil kot kupec, se je prva javna dražba zaključila kot neuspešna. Predlog dolžnikov za ugotovitev nove vrednosti nepremičnine in preklic dražbe z dne 14. 11. 2012 je sodišče prve stopnje na prvem prodajnem naroku zavrnilo in o tem izdalo pisni sklep. Na pritožbo dolžnikov je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Ip 223/2013 dne 20. 2. 2013 sklep razveljavilo v izpodbijanem delu, to je glede zavrnitve predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje je nato dne 12. 3. 2013 z odredbo ugotovilo tržno vrednost nepremičnine na dan cenitve 1. 6. 2012 v višini 56.200,00 EUR in obenem izdalo odredbo za drugo javno dražbo, v kateri je kot izklicno ceno določilo znesek 28.100,00 EUR. Dolžnika sta v vlogi z dne 27. 3. 2013 zahtevala odpravo nepravilnosti tako, da sodišče odredbo o drugi javni dražbi razveljavi, drugo javno dražbo prekliče in odredi razpis prve javne dražbe, kar sta utemeljevala s tem, da je bila vrednost nepremičnine ponovno ugotovljena na dan cenitve 1. 6. 2012, kar je pred datumom razpisa prve javne dražbe, zato je bila slednja nezakonita. Sodišče prve stopnje je na drugem prodajnem naroku in v obrazložitvi izpodbijanega sklepa o domiku zavzelo stališče, da s strani dolžnikov zatrjevano dejstvo ne predstavlja razloga za predlagani preklic in da niso podani razlogi za preklic druge javne dražbe in ponovno opravo prve javne dražbe.

7Dolžnika v pritožbi vztrajata na stališču, da je bila druga javna dražba nezakonito opravljena, saj bi morala biti na podlagi nove ugotovljene vrednosti nepremičnine (ponovno) opravljena prva javna dražba. Take trditve (smiselno enake kot v vlogi z dne 27. 3. 2012) so usmerjene v izpodbijanje zakonitosti postopanja sodišča, in ne izvršitelja ali drugih oseb, ki sodelujejo v postopku. Predlog dolžnikov z dne 27. 3. 2012 zato po vsebini ne predstavlja predloga za odpravo nepravilnosti po 52. členu ZIZ, o katerem odloča sodišče prve stopnje. Kršitve predpisov o dražbi (določbe od 181. do 189. člena ZIZ), ki jih stori sodišče prve stopnje, namreč predstavljajo razlog za pritožbeno izpodbijanje sklepa o domiku. Pritožbenemu stališču, da bi moralo sodišče prve stopnje o predlogu dolžnikov z dne 27. 3. 2013 odločiti pred opravo druge javne dražbe, zato ni mogoče slediti. Sodišče prve stopnje je na naroku za drugo javno dražbo dolžnikoma ustrezno pojasnilo, zakaj meni, da ni razlogov za razveljavitev prve javne dražbe, obširne razloge pa je navedlo tudi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Posledično tudi pritožbeni očitek, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti (smiselno uveljavljanje kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ni utemeljen.

8Pritožbeno uveljavljanje nezakonitosti javne dražbe (in s tem kršitev pravil prodaje) ni utemeljeno. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ZIZ ne določa, kako staro je lahko predloženo mnenje, na podlagi katerega sodišče na naroku ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, zato sámo dejstvo, da je bila cenitev opravljena pred prvo javno dražbo, na zakonitost slednje ne more vplivati. Odredba o novo ugotovljeni vrednosti z dne 12. 3. 2013 temelji na ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sta dolžnika s predložitvijo mnenja sodnega cenilca verjetno izkazala spremembo tržne vrednosti nepremičnine (četrti odstavek 178. člena ZIZ), sodišče prve stopnje pa je pri njeni izdaji pravilno upoštevalo določbo drugega odstavka 178. člena ZIZ in vrednosti nepremičnine ugotovilo po tržni vrednosti na dan cenitve nepremičnine.

9Višje sodišče pojasnjuje, da skladno z določbo četrtega odstavka 178. člena ZIZ sodišče na predlog, ki mora biti vložen najpozneje osem dni pred prodajnim narokom, z odredbo na prodajnem naroku ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če stranka s predložitvijo mnenja izvedenca verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. ZIZ obenem določa, da morajo biti v odredbi o prodaji med drugim določeni tudi pogoji za prodajo (prvi odstavek 181. člena ZIZ). S tem se zagotavlja enakopravnost udeležencev dražbe in zato teh pogojev načeloma na samem naroku ni mogoče enostransko spreminjati. Izjemo od tega pa predstavlja prav navedena določba četrtega odstavka 178. člena ZIZ,(1) zato mora odredba o prodaji vsebovati posebno opozorilo, da se vrednost nepremičnine dokončno ugotovi na prodajnem naroku (tretji odstavek 181. člena ZIZ). Navedena zakonska ureditev omogoča, da se prodajni narok izvede, tudi če na samem naroku zaradi predloga stranke sodišče ugotovi drugačno vrednosti prodajane nepremičnine, kot je bila navedena v odredbi o prodaji.

10Sodišče prve stopnje je sicer postopalo napačno, ko na prvem prodajnem naroku predlogu dolžnikov za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine ni sledilo, ampak je odredbo o ponovni ugotovitvi vrednosti izdalo šele naknadno (po razveljavitvi sklepa o zavrnitvi predloga dolžnikov), vendar pa po presoji višjega sodišča navedena kršitev, ob upoštevanju zgoraj pojasnjene zakonske ureditve, na pravilnost in zakonitost same prodaje in izpodbijanega sklepa o domiku ni vplivala. V predmetni zadevi je namreč odločilnega pomena dejstvo, da na narok za prvo javno dražbo ni pristopil noben kupec, zato bi se prva javna dražba zaključila kot neuspešna tudi v primeru, če bi sodišče prve stopnje že na prodajnem naroku predlogu dolžnikov sledilo in ponovno ugotovilo vrednost nepremičnine. Ob takem dejanskem stanju se izkaže za pravilno in zakonito tudi nadaljnje postopanje sodišča prve stopnje, ki je po neuspešni prvi javni dražbi razpisalo prodajni narok za drugo javno dražbo, pri tem pa kot izklicno ceno določilo polovico novo ugotovljene vrednosti nepremičnine (drugi odstavek 188. člena ZIZ). Glede na obrazloženo višje sodišče ugotavlja, da je bila prodaja na drugem prodajnem naroku opravljena skladno z določbami ZIZ, izpodbijani sklep o domiku (I. točka in posledično II. točka izreka) pa je pravilen in zakonit.

11Neutemeljena je tudi pritožba dolžnikov zoper III. točko izreka sklepa. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju predloga dolžnikov za izločitev sodnice oprlo na določbe tretjega in četrtega odstavka 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in jo utemeljilo z ugotovitvijo, da dolžnika niti nista zahtevala izločitve poimensko določene sodnice niti nista navedla konkretnih okoliščin, zaradi katerih bi bila lahko podana zakonska podlaga za izločitev. Iz podatkov v spisu izhaja, da sta dolžnika na drugem prodajnem naroku zahtevala izločitev sodnice, ker naj bi bil zaradi zatrjevanih nepravilnosti podan dvom o njeni nepristranskosti. Ker dolžnika s tem nista zatrjevala nobenega izmed zakonskih razlogov za izločitev, je odločitev sodišča prve stopnje že iz tega razloga pravilna (šesti v zvezi s četrtim odstavkom 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).(2)

12Odločitev o zavrnitvi zahteve dolžnikov za povrnitev stroškov pristopa na drugi prodajni narok temelji na določbi šestega odstavka 38. člena ZIZ, po kateri mora upnik dolžniku na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Stroški udeležbe na prodajnem naroku se med take stroške ne uvrščajo, s pritožbenim zatrjevanjem, da so dolžnikoma stroški nastali po nepotrebnem, pa dolžnika ob navedeni zakonski podlagi niti ne moreta uspeti.

13Pritožba dolžnikov je glede na navedeno v celoti neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), jo je zavrnilo in kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14Dolžnika s pritožbo nista uspela, zato sta dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

____________

(1) Tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 890/2009 z dne 6. 5. 2009.

(2) Primerjaj, Ude, L., v Ude, L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2010, str. 49.