VSRS Sodba I Ips 3564/2023

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti dolžnosti plačila sodne takse.

A.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo IV K 3564/2023 z dne 28. 11. 2024 obsojenega A. A. spoznalo za krivega storitve treh kaznivih dejanj spolnega napada na osebo mlajšo od petnajst let po tretjem odstavku 173. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), mu za vsako posamezno kaznivo dejanje določilo kazen pet let zapora; in kaznivega dejanja spolnega nasilja po tretjem odstavku 171. člena KZ-1, za katero mu je določilo kazen dve leti zapora, nato pa mu po pravilih o steku, izreklo enotno kazen šestnajst let in deset mesecev zapora. Po prvem odstavku 56. člena KZ-1 je obsojencu v izrečeno enotno kazen vštelo v priporu prebit čas od 16. 1. 2023 dalje. Mladoletno oškodovanko B. B. je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Obsojenca je po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo povrnitve stroškov tega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in dolžnosti plačila sodne takse, za nagrado in potrebne izdatke postavljenega zagovornika pa sklenilo, da se izplačajo iz proračunskih sredstev. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo III Kp 3564/2023 z dne 17. 6. 2025 pritožbi obsojenca in njegovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni ter obsojenca oprostilo dolžnosti plačila sodne takse.

2Zoper pravnomočno sodbo je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil obsojenčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodbe (2. in 3. točka prvega odstavka 420. člena ZKP), kršitve Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ter Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da spremeni sodbo sodišča druge stopnje in sodbo sodišča prve stopnje ter izda oprostilno sodbo ali podrejeno, da izpodbijani sodbi razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje pred drugim senatom.

3Vrhovna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante je v odgovoru na vloženo zahtevo predlagala njeno zavrnitev, saj uveljavljane kršitve določb kazenskega postopka ter ustavnih pravic niso podane. Izpostavlja, da obsojenčeva pravica do obrambe ni bila kršena, saj je sodišče prve stopnje obsojencu omogočilo podajo (dopolnitve) zagovora in zaključne besede, prav tako mu je omogočilo postavljanje vprašanj pričam in izvedencem ter sodelovanje na zaslišanju oškodovanke. Navaja, da zatrjevane kršitve glede zavrnitve dokaznih predlogov niso podane, saj je sodišče prve stopnje jasno in celovito vse navedene dokazne predloge obrambe zavrnilo in to tudi razumno obrazložilo, kar je potrdilo tudi sodišče druge stopnje. Nazadnje navaja, da vložnik mestoma pod videzom kršitev zakona uveljavlja nedovoljen razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

4Z odgovorom vrhovne državne tožilke sta bila seznanjena obsojenec in vložnik. Obsojenec se o odgovoru ni izjavil, vložnik pri uveljavljanih kršitvah zakona in predlogih v zahtevi vztraja.

B.

5Vložnik v zahtevi med uveljavljanimi bistvenimi kršitvami določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 420. člena ZKP zatrjuje kršitvi iz 8. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki pa jih je dejansko obrazložil kot uveljavljane druge kršitve določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP. Njihova rdeča nit je namreč v zatrjevanih kršitvah pravice do obrambe, do katerih je po obrazložitvi v zahtevi prišlo, ko je: (i) bila obsojencu odvzeta možnost, da na glavni obravnavi dne 28. 11. 2024 poda svoj zagovor ter zaključno besedo; (ii) sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog za postavitev strokovnega pomočnika obrambe zaradi obsojenčeve nezmožnosti plačila strokovne pomoči, zavrnilo postavitev izvedenca urologa in soočenje priče F.F. in izvedenke ginekologije dr. Nede Bizjak; (iii) sodišče prve stopnje onemogočilo postavljanje vprašanj izvedenki klinične psihologije dr. Katji Brkič Golob ter (iv) onemogočilo obsojencu udeležbo na pripravljalnem sestanku v Hiši za otroke. Vrhovno sodišče je povzete kršitve pravice do obrambe po vsebini uvrstilo v vložnikovo posredno zatrjevanje nepravilne uporabe določb 323., 324., 350. in 355. člena ZKP.

6Izjema od ugotovljenega so vložnikove navedbe o odsotnosti ustrezne obrazložitve ključnih odločilnih dejstev v prvostopenjski sodbi. Iz zahteve je mogoče posredno ugotoviti, da vložnik sodišču prve stopnje očita pomanjkanje razlogov, ko navaja, da iz obrazložitve ne izhaja, na podlagi česa sodišče prve stopnje ocenjuje, da je obsojencu dokazana krivda za očitana kazniva dejanja. Meni še, da prihaja prvostopenjska sodba na več mestih v nasprotje sama s seboj, da se v sodbi pojavlja neujemanje med številom zatrjevanih zlorab in številom, navedenim v prijavi kaznivega dejanja in da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ocenjuje oškodovankino izpovedbo kot verodostojno, ne da bi jo primerjalo z obsojenčevim zagovorom in z izpovedbami prič ter končno, ko vložnik sodišču prve stopnje očita, da gre v tem delu prvostopenjske sodbe za vnaprejšnjo dokazno oceno.

7Povzete navedbe niso utemeljene. Sodišče prve stopnje se je celovito opredelilo do posameznih dokazov, v tej zvezi podalo strnjene zaključke (17. točka obrazložitve prvostopenjske sodbe), pri čemer se je opredelilo do oškodovankine izpovedbe in pri tem upoštevalo ter ocenilo tudi izpovedbe prič (C. C., D. D., E. E., F. F. in G. G. ter H. H.), obsojenčev zagovor in listinske dokaze (12. in 16. točka obrazložitve prvostopenjske sodbe). Vse navedeno je povezalo z ugotovitvami sodnih izvedenk dr. Katje Brkič Golob in dr. Nede Bizjak ter razumljivo obrazložilo, zakaj oškodovankino izpovedbo, kljub posameznim vsebinskim neskladnostim, ocenjuje za verodostojno (zlasti 13. do 15. točka obrazložitve prvostopenjske sodbe)

8Nadalje je iz zahteve mogoče ugotoviti tudi, da vložnik sodišču druge stopnje neutemeljeno očita pomanjkljivo obrazložitev¹ in v tem delu nekonkretizirano uveljavlja kršitev pravice do pritožbe. Sodišče druge stopnje se je namreč vsebinsko opredelilo do vložnikovih očitkov o: (i) možnosti podaje zagovora obsojencu (13. do 15. točka obrazložitve drugostopenjske sodbe); (ii) (ne)postavitvi strokovnega pomočnika obrambe (25. do 27. točka obrazložitve drugostopenjske sodbe); (iii) možnosti postavljanja dodatnih vprašanj izvedencem (29. točka obrazložitve drugostopenjske sodbe); (iv) (ne)postavitvi izvedenca urologa (30. in 31. točka obrazložitve drugostopenjske sodbe); (v) nedosledni sestavi odredbe za opravo pripravljalnega sestanka z dne 2. 4. 2025 (23. točka obrazložitve drugostopenjske sodbe) ter nazadnje (vi) vnaprejšnji dokazni oceni (32. v zvezi s 24. točko obrazložitve drugostopenjske sodbe). Pri tem je pravilno poudarilo, da je sodišče prve stopnje očitno že do takrat zbrano dokazno gradivo ocenilo kot takšno, da omogoča sprejem zakonite odločitve tudi brez dodatnega dokazovanja nepomembnega dejstva. Sodišče druge stopnje je nato v točkah 6 do 9 obrazložitve drugostopenjske sodbe pojasnilo, da je sodišče prve stopnje navedlo razumljive razloge, po katerih je izoblikovalo dokazno oceno. Vložnik zato ne more uspeti s ponavljanjem pritožbenih navedb, še zlasti, ker se ne sooči z razlogi sodišča druge stopnje, temveč se spušča v dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki ji z obrazložitvijo v zahtevi očitno nasprotuje. Pomeni, da z navajanji, da iz spisovnega gradiva ni mogoče sprejeti zaključka, da je obsojenec sploh kadarkoli imel spolne odnose z oškodovanko, vložnik izpodbija pravnomočno ugotovljeno dejansko stanje², na kar umestno opozarja tudi vrhovna državna tožilka, ki pa ga Vrhovno sodišče zaradi omejitve v drugem odstavku 420. člena ZKP ne preizkuša.

9Sodišče druge stopnje je glede posredno zatrjevane nepravilne uporabe določb 323., 324., 350. in 355. člena ZKP v 15. točki obrazložitve drugostopenjske sodbe pojasnilo, da je bilo obsojencu omogočeno, da zagovor dopolni, drži pa, da je bil s strani predsednice senata pozvan naj se "drži" okvira obtožbenih očitkov, vendar tega obsojenec ni upošteval. Pri tem je ocenilo, da je obsojenec to pravico zlorabljal, saj možnost podati zagovor tudi zaradi ekonomičnosti postopka ne more biti neomejena, ne le v časovnem smislu, temveč tudi glede navajanja okoliščin, ki z odločilnimi dejstvi niso povezana. Obsojenčeve navedbe so namreč iz drugega časovnega obdobja, zato je treba ravnanje predsednice senata oceniti kot poskus povzemanja bistvenih okoliščin obsojenčevega zagovora, ne pa izgubljanje v okoliščinah in dejstvih, ki niso pomembna za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Iz prepisa zvočnega posnetka z glavne obravnave z dne 28. 11. 2024 je namreč razvidno, da je obsojenec v svojem zagovoru želel izpovedovati o okoliščinah, ki niso v nobeni zvezi z odločilnimi dejstvi iz opisov kaznivih dejanj (navedbe o družinskem življenju iz druge kazenske zadeve zaradi nasilja v družini, kdaj sta se z C. C. spoznala, da je bil njen bivši partner do nje nasilen in da se ga je bala, kako sta z njo živela, ipd.). Predsednica senata je zato ravnala pravilno, ko obsojencu takšnega načina zagovora po predhodnih večkratnih pozivih, naj se omeji na okoliščine v zvezi s predmetom obtožbe, po 23 minut trajajočem dopolnjevanju zagovora, ni dovolila. Smiselno enako je treba ugotoviti glede ravnanja predsednice senata v zvezi z obsojenčevo zaključno besedo. V prvem odstavku 350. člena ZKP je določeno, da beseda strank ne more biti omejena na določen čas, vendar je po drugem odstavku tega člena predsedniku senata omogočeno, da v primeru, če se stranka spušča v ponavljanje ali izvajanja, ki očitno niso v nobeni zvezi z zadevo, lahko to stranko po predhodnem opozorilu ustavi, ter to skupaj z razlogom vnese v zapisnik o glavni obravnavi. Kot je pravilno navedlo sodišče druge stopnje v 16. in 17. točki obrazložitve, je iz zapisnika o glavni obravnavi razvidno, da je predsednica senata med podajanjem zaključne besede obsojenega večkrat opozorila naj ne ponavlja svojih predhodnih izvajanj, ki očitno niso v nobeni zvezi z obravnavano zadevo in naj tudi ne žali s strani sodišča postavljenih izvedencev. Glede na to, da je obsojenec kljub opozorilom še naprej ponavljal svoje že večkrat povedane navedbe in se spuščal v zadeve, ki so izven obsega navedenega kazenskega postopka, ga je predsednica senata opomnila naj preide k bistvu, sicer ga bo ustavila. Ker obsojenec z ugotovljenim ravnanjem ni prenehal, ga je predsednica senata v zaključni besedi utemeljeno ustavila.

10V nadaljevanju zahteve vložnik meni, da je bila obsojencu kršena pravica do obrambe, ko je sodišče zavrnilo dokazne predloge obrambe brez ustrezne obrazložitve ter smiselno tudi kršitev 299., 329. in sedmega odstavka 364. člena ZKP (3. točka prvega odstavka 420. člena ZKP).

11V tem delu navaja, da sodišče ni izvedlo predlagane postavitve strokovnega pomočnika obrambe s področja forenzične psihologije pri čemer izpodbija strokovnost izvedenskega mnenja klinične psihologinje dr. Katje Brkič Golob. Glede zavrnitve dokaznih predlogov za postavitev novega izvedenca klinične psihologije vložnik navaja, da je obrazložitev sodišča pavšalna. Vložnik očita tudi zavrnitev in utemeljitev zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca urologa in soočenje priče F.F. z izvedenko ginekologinjo dr. Nedo Bizjak.

12Očitki vložnika glede zavrnitve dokaznih predlogov obrambe niso utemeljeni. Iz obrazložitve prvostopenjske sodbe (19. točka), kateremu pritrjuje tudi sodišče druge stopnje (24. do 31. točka obrazložitve drugostopenjske sodbe) izhaja, da je sodišče ustrezno zavrnilo vse povzete dokazne predloge, se ob tem celovito opredelilo tudi do izvedenskega mnenja izvedenke klinične psihologije dr. Katje Brkič Golob in ocenilo, da dodatno izvedenstvo s področja forenzične psihologije zato ni potrebno (14. v zvezi z 19. točko obrazložitve prvostopenjske sodbe). Vložnik strokovnost omenjene izvedenke in domnevno nepravilno postopanje sodišča v tem delu izpodbija z identičnimi navedbami kot v pritožbi (povzete v 26. točki obrazložitve drugostopenjske sodbe), pri čemer pa, kot je bilo vložniku pojasnjeno že s strani sodišča druge stopnje (27. točka obrazložitve drugostopenjske sodbe), se vložnik do teh stališč ni argumentirano opredelil, zato z golim ponavljanjem očitkov pri Vrhovnem sodišču ne more doseči drugačne presoje. Kot je pravilno izpostavilo sodišče druge stopnje v 25. točki obrazložitve, je sodišče prve stopnje zavrnitev dokaznega predloga za postavitev strokovnega pomočnika obrambe s področja forenzične psihologije, smiselno utemeljilo s sklicevanjem na to, da ni podanih nobenih razlogov, ki bi porajali dvom v strokovnost in pravilnost izvedenskega mnenja izvedenke klinične psihologinje dr. Katje Brkič Golob. Vrhovno sodišče dodaja, da je glede na položaj strokovnega pomočnika; ta namreč predstavlja pomoč stranki pri tolmačenju izvedenskega mnenja ter preverjanju njegove logičnosti in metodološke pravilnosti, ne pa strokovno pomoč sodišču, logično, da le-tega lahko angažira zgolj stranka sama. Takšno postopanje, kot ga z obravnavanim dokaznim predlogom želi doseči vložnik, namreč niti nima zakonske podlage³, kvečjemu bi takšen dokazni predlog predstavljal nadaljnji dokazni predlog, da sodišče odredi novo izvedenstvo, kar pa je, kot že pojasnjeno, sodišče utemeljeno zavrnilo.

13Odločanje o soočenju morebitnega novega izvedenca in postavljene izvedenke je, kot je pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje (28. točka obrazložitve drugostopenjske sodbe), posledično odpadlo in postalo - glede na odločitev sodišča, da novega izvedenca (kliničnega) psihologa ne bo postavilo, tudi neizvedljivo, saj se soočenje pojmovno lahko opravi le med dvema osebama. Kot pravilno opozarja sodišče druge stopnje, se je izvedenka med drugim celovito opredelila tudi do stališč I. I.⁴, zato vložnik v tem delu neutemeljeno pogreša obrazložitev glede neizvedbe tovrstnega soočenja. Glede obeh predlaganih soočenj: (i) novega izvedenca kliničnega psihologa, katerega postavitev je sodišče utemeljeno zavrnilo in postavljeno izvedenko klinično psihologinjo dr. Katjo Brkič Golob ter (ii) pričo F.F. in izvedenko ginekologinjo dr. Nedo Bizjak, Vrhovno sodišče ob tem dodaja, da je soočenje v smislu določila 229. oziroma tretjega odstavka 241. člena ZKP predvideno le med različnimi obdolženci, obdolženci in pričami ali med različnimi pričami, ko se njihove izjave glede pomembnih dejstev ne ujemajo, in torej ne med izvedencem in izvedeno pričo, za kar si obramba zavzema s predlaganim soočenjem med pričo F.F. in izvedenko ginekologinjo dr. Nedo Bizjak.⁵

14Nadalje vložnik očita tudi zavrnitev in utemeljitev zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca urologa. Izvedenec urolog bi obsojenca pregledal in se opredelil - glede na ugotovitve dimenzij obsojenčevega spolnega uda in upoštevaje mnenje priče F.F., ki je oškodovanko pregledal ter ugotovitve izvedenke ginekologinje dr. Nede Bizjak - ali bi glede na fizične lastnosti obsojenec lahko imel spolne odnose z oškodovanko in da v primeru, če bi do teh dejansko prišlo, kako da ni bilo moč ugotoviti kakršnihkoli poškodb oškodovanke.

15Iz izpodbijane prvostopenjske sodbe izhaja, da je ta dokazni predlog sodišče prve stopnje v 19. točki obrazložitve zavrnilo kot nepotrebnega in ga ovrednotilo kot poskus zavlačevanja kazenskega postopka. To stališče je smiselno potrdilo tudi sodišče druge stopnje v 30. in 31. točki obrazložitve in pojasnilo, da je bila odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga pravilno ocenjena kot nepotrebna in takšna, ki v ničemer ne bi prispevala k pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Glede na ugotovitve priče F.F. in izvedenke ginekologinje dr. Nede Bizjak namreč tudi s postavitvijo izvedenca urologa ne bi bilo moč zanesljivo ugotoviti, ali je za spolni odnos šlo ali ne, zato je bila odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga kot nepotrebnega, pravilna.

16Vložnik v zvezi z zatrjevanimi kršitvami pravice do obrambe navaja še, da obrambi ni bilo dovoljeno postavljanje vprašanj izvedenki klinične psihologije dr. Katji Brkič Golob, s čimer smiselno uveljavlja kršitev 334. člena ZKP. Po njegovem je obramba že predhodno vzpostavila dvom v zaključke postavljene izvedenke s pomočjo strokovnega pomočnika. Z nadaljnjimi vprašanji je hotela razčistiti ravno temo, katero je obramba izpostavila kot problematično in glede katere je vnesla dvom v pravilnost in strokovnost izvedenskega mnenja. O navedenih očitkih je sodišče prve stopnje v 14. točki obrazložitve, po opravljenem neposrednem zaslišanju izvedenke, razumno zavrnilo vložnikove pomisleke v strokovnost izvedenke, uporabljene metode dela in posledično v pravilnost in strokovnost mnenja ter navedene pomisleke ocenilo kot poskus njene diskreditacije. Iz prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 13. 8. 2024 izhaja namreč, da je predsednica senata preprečila vprašanja obrambe, ki so bila namenjena prav temu⁶, kar je smiselno poudarilo tudi sodišče druge stopnje (29. točka obrazložitve drugostopenjske sodbe), zato so vložnikove navedbe v tem delu neutemeljene.

17Med zatrjevanimi kršitvami pravice do obrambe vložnik na koncu zahteve utemeljuje z okoliščino, da je sodišče prve stopnje pripravljalni sestanek dne 17. 4. 2024 v Hiši za otroke opravilo brez njegove navzočnosti, zaradi česar obsojenec ni imel možnosti učinkovite priprave na pripravljalni sestanek niti na zaslišanje v Hiši za otroke in pomanjkljivo sestavilo odredbo za opravo pripravljalnega sestanka z dne 2. 4. 2024.

18Drži, da dne 17. 4. 2024, ko je potekal pripravljalni sestanek: (i) obsojenec ni bil priveden iz ZPKZ Ljubljana, (ii) ni bila vzpostavljena konferenčna povezava ter (iii) je zagovornik opozoril na določbo 22. člena Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (v nadaljevanju ZZOKPOHO), ki določa, da je med udeleženci pripravljalnega sestanka naveden tudi obdolženec in na tej podlagi predlagal preložitev pripravljalnega sestanka.⁷

19O navedenem očitku je pravilno stališče zavzelo že sodišče druge stopnje, ki je ustrezno poudarilo (19. do 23. točka obrazložitve drugostopenjske sodbe), da je sodišče prve stopnje o datumu izvedbe pripravljalnega sestanka stranke obvestilo že na obravnavi dne 26. 3. 2024 (list. št. 672), ko so bile tudi opozorjene, naj za pripravljalni sestanek pripravijo vprašanja, ki bodo postavljena oškodovanki. Na to so bile stranke posebej pozvane še z odredbo z dne 2. 4. 2024. Na tej podlagi sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo predlogu za preložitev pripravljalnega sestanka, saj je imel zagovornik pripravljena vprašanja, potrdil pa je tudi, da bo obsojenec prisoten na zaslišanju oškodovanke v Hiši za otroke. Poleg tega iz zapisnika o zaslišanju oškodovanke z dne 26. 4. 2024 izhaja, da je bil obsojenec na zaslišanju navzoč, imel pa je tudi možnost postaviti vprašanja, česar pa ni izkoristil. Sodišče druge stopnje je na podlagi izpostavljenega utemeljeno zaključilo, da je obsojenčeva navzočnost in dejanska možnost postavljanja vprašanj oškodovanki na zaslišanju dne 26. 4. 2024, sanirala obsojenčevo predhodno, objektivno in sicer nezakrivljeno nenavzočnost na pripravljalnem sestanku. Ob tem gre dodati, da možnost postavljanja vprašanj namreč ne predstavlja situacije, ki je zaobsežena s fizično navzočnostjo obsojenca na pripravljalnem sestanku, saj je imel obsojenec možnost poslati pisna vprašanja, o čemer je bil obveščen že na obravnavi dne 26. 3. 2024 ter na samem zaslišanju oškodovanke imel možnost postaviti (še) dodatna vprašanja. Obsojenec je tako preko zagovornika na pripravljalnem sestanku predložil večje število vprašanj (30), pri čemer pa 21 vprašanj utemeljeno ni bilo upoštevanih, saj se niso nanašala na obravnavano zadevo, nekatera pa so primerjala vsebino razgovora, ki ga je oškodovanka podala še na policiji. Nadalje iz list. št. 749 izhaja, da nihče od navzočih ni podal dodatnih vprašanj. Nazadnje vložnik v zvezi s kršitvijo sodišča prve stopnje o nepopolni sestavi odredbe za opravo pripravljalnega sestanka z dne 2. 4. 2024, smiselno uveljavlja kršitev po drugem odstavku 371. člena ZKP, pri čemer ne utemelji njenega vpliva na zakonitost pravnomočne sodbe, sodišče druge stopnje, ki je to kršitev preizkusilo, pa je navedeno nepopolnost sicer potrdilo, vendar je hkrati ugotovilo, da ta ni imela odločilnega pomena glede pravilnosti poteka postopka in oškodovankinega zaslišanja (23. točka obrazložitve drugostopenjske sodbe). Kot je bilo to že predhodno obrazloženo, je imel obsojenec možnost sodelovanja na zaslišanju oškodovanke, poleg tega je tudi vložnik posredoval številna vprašanja.

C.

20Vrhovno sodišče je ugotovilo, da uveljavljane kršitve zakona v zahtevi niso podane, da je ta v delu vložena zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in jo je zato po prvem odstavku 425. člena ZKP zavrnilo.

21Vrhovno sodišče je obsojenca glede na njegove osebne in socialne okoliščine, razvidne iz razlogov izpodbijane pravnomočne sodbe, po 98.a členu ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP oprostilo plačila sodne takse.

22Odločitev je bila sprejeta soglasno.

¹ Gl. zlasti 6. točko obrazložitve na strani 3. zahteve, kjer vložniku zmanjka obrazložitev glede pomanjkanja razlogov sodišča druge stopnje.
² Zlasti v točkah 114 do 122 zahteve za varstvo zakonitosti.
³ Prim. sodba Vrhovnega sodišča RS Ips 60749/2022 z dne 11. 2. 2026.
⁴ Katerega sicer obramba ni angažirala kot njenega strokovnega pomočnika, temveč je njegova stališča posredovala le s predočanjem zapisa elektronskega sporočila postavljeni izvedenki klinične psihologije dr. Katji Brkič Golob.
⁵ Prim. tudi M. Šepec, v: Zakon o kazenskem postopku (ZKP): s komentarjem, M. Šepec et al, - 2. knjiga, Lexpera, Ljubljana 2023, člen 229, str. 266.
⁶ Vprašanja na primer: "(i) V koliko sodnih postopkih ste pa vi, se pravi od zaprisege do današnjega dne ste sodelovali?; (ii) Ali se je kdaj zgodilo, da vas je sodišče razrešilo dolžnosti po izdelavi izvedenskega mnenja?; (iii) Ali nam lahko poveste, kakšna so bila ta stališča, na podlagi katerih so vas kdaj razrešili?" (prepis zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 13. 8. 2024, str. 5).
⁷ Kar izhaja iz zapisnika pripravljalnega sestanka z dne 17. 4. 2024.