VSL Sodba PRp 563/2024

I. Točka I izreka izpodbijane sodbe se spremeni tako, da se glasi: "Postopek o prekršku zoper pravno osebo zaradi prekrška po 5. alineiji 1. točke 38. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru se z uporabo 6.a člena Zakona o prekrških ustavi."

II. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih izpodbijana sodba potrdi.

1Prekrškovni organ Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport je z uvodoma navedeno odločbo o prekršku odločil: v 1. in 2. točki izreka odločbe brez obrazložitve se spremeni zaporedna številka zapisnika (točka I izreka); pravno osebo in odgovorno osebo pa je spoznal za odgovorni storitve prekrška po peti alineji 1. točke 38. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), za kar je pravni osebi izrekel globo v znesku 1.500,00 EUR, odgovorni osebi pa upoštevajoč 3. točko 38. člena ZIN globo v znesku 500,00 EUR (točka II izreka). Odločil je še, da morata plačati sodno takso, in sicer pravna oseba v znesku 150,00 EUR, odgovorna oseba pa v znesku 50,00 EUR.

2Po vložitvi zahteve za sodno varstvo (po zagovornici) je Okrajno sodišče v Ljubljani z izpodbijano sodbo razsodilo: zahtevi za sodno varstvo pravne osebe in odgovorne osebe se ugodi in se odločba o prekršku zaradi prekrška po 5. alineji prve točke 38. člena ZIN spremeni tako, da se zoper odgovorno osebo z uporabo 6.a člena Zakona o prekrških (ZP-1) postopek ustavi (točka I izreka); zahtevi za sodno varstvo odgovorne osebe se ugodi in se odločba o prekršku zaradi prekrška po 5. alineji prve točke 38. člena ZIN spremeni tako, da se zoper odgovorno osebo z uporabo 6.a člena ZP-1 postopek ustavi (točka II izreka); stroški postopka bremenijo proračun prekrškovnega organa (točka III izreka).

3Proti sodbi vlaga prekrškovni organ pravočasno pritožbo iz pritožbenega razloga po 2. točki 154. člena ZP-1. Uveljavlja, da je sodišče zmotno uporabilo materialni predpis o prekršku neznatnega pomena (6.a člen ZP-1). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da storilcema izreče sankcijo.

4Storilca v odgovoru na pritožbo, vloženem po zagovornici, višjemu sodišču predlagata, da pritožbo prekrškovnega organa zavrne kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdi. Priglašata stroške odgovora na pritožbo.

5Pravico do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero le-to odloči o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku prekrškovnega organa, ureja 66. člen ZP-1. Na podlagi tretjega odstavka 66. člena ZP-1 lahko prekrškovni organ, ki je izdal odločbo v hitrem postopku, vloži pritožbo zoper odločbo sodišča iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka, med drugim v primeru, če je sodišče spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku (druga alineja tretjega odstavka 66. člena ZP-1). Šesti odstavek 66. člena ZP-1 pa določa, da se pritožba obravnava po določbah pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku.

6Prvostopenjsko sodišče je sicer v izpodbijani sodbi navedlo napačen pravni pouk, kar pa v obravnavanem primeru ne vpliva na pravico do pritožbe. Prekrškovni organ je namreč zoper sodbo vložil pravočasno pritožbo, ki jo je višje sodišče vsebinsko obravnavalo.

7Navedba napačnega imena odgovorne osebe v izreku (A. A. namesto pravilno B. A.) pa predstavlja očitno pomoto, katero lahko s sklepom popravi vsak čas po uradni dolžnosti ali na predlog udeležencev postopka sodišče, ki je izdalo izpodbijano sodbo (drugi odstavek 46. člena ZP-1).

8Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe prekrškovnega organa, da je sodišče napačno uporabilo določbo 6.a člena ZP-1.

9V skladu z 9. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1 sme sodišče postopek ustaviti, če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn. Za prekršek neznatnega pomena šteje prekršek, ki je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica ali je ta neznatna (6.a člen ZP-1). V tej določbi tako zakon določa dva kriterija za neznaten pomen prekrška: (1.) storitev prekrška v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in (2.) odsotnost škodljive posledice oziroma možnost nastanka take posledice ali nastanek neznatne škodljive posledice. Okoliščine, ki delajo prekršek posebno lahek, so lahko objektivne ali subjektivne, torej lahko izhajajo iz dogajanj in stanj, na katere storilec nima vpliva, ali pa iz njegove osebne situacije, pri čemer teh okoliščin ni mogoče pojasnjevati z dejstvom, da je prekršek posebno lahke narave zato, ker ni povzročil škodljivih posledic oziroma so te neznatne. Odsotnost škodljivih posledic je namreč poseben pogoj, ki mora biti kumulativno izpolnjen poleg storitve prekrška v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Pri tem za uporabo oportunitetnega načela ne zadostuje ocena sodišča, da je izvršeni prekršek neznatnega pomena, ampak mora biti izpolnjen nadaljnji pogoj, da posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine kažejo, da postopek v konkretnem primeru ne bi bil smotrn.

10Višje sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbo 6.a člena ZP-1, ki opredeljuje prekršek neznatnega pomena. Na podlagi navedb zahteve za sodno varstvo in priloženih dokazov ter na podlagi listin v spisu prekrškovnega organa je ugotovilo: (1.) inšpektor za šolstvo je v inšpekcijskem pregledu ugotovil, da ... šola v Ljubljani ni izvajala predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19, določenih z Odlokom o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19; pooblaščena uradna oseba Inšpektorata za šolstvo je zato z odredbo z 19. 11. 2021 odredila začasno prepoved zbiranja ljudi v šoli in z 22. 11. 2021 izvajanje izobraževanja na daljavo do vključno 3. 12. 2021 ali do predložitve dokazil, da je opravila vse odrejene ukrepe oziroma je pričela izvajati ukrepe določene z navedenim odlokom, osnovna šola je bila o izpolnitvi ukrepov dolžna obvestiti Inšpektorat RS za šolstvo in šport, ki v ponovnem nadzoru preveri dejstva in okoliščine ter odloči o morebitnem predčasnem prenehanju prepovedi zbiranja ljudi v šoli; (2.) storilca sta prekrškovni organ dne 23. 11. 2021 obvestila o izvrševanju ukrepov in mu posredovala dopis, poslan staršem, ki še niso oddali pisnih soglasij za izvajanje testiranj s testi za samotestiranje učencev, in preglednico s podatki o prejetih soglasjih po razredih; (3.) Inšpektorat RS za šolstvo je z odločbo s 24. 11. 2021 šoli naložil, da takoj ob izreku odločbe 18. 11. 2021 ob 11.15 prične z zbiranjem pisnih soglasij k izvajanju testiranja s testi za samotestiranje učencev skladno z Odlokom o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, rok za izvršitev odločbe je bil določen 24 ur po njeni vročitvi; (4.) inšpektorat je 25. 11. 2021 v zvezi s spoštovanjem 8. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 ter v povezavi z izdano odredbo z 19. 11. 2021 opravil ponovni inšpekcijski nadzor, pri čemer iz zapisnika o nadzoru izhaja, da je inšpektor na podlagi drugega odstavka 29. člena ZIN pozval odgovorno osebo, da mu kot prilogo zapisnika izroči 9 natisnjenih zaslonskih slik e-sporočil na A4 listih "Obvestilo glede soglasij" (poslanih 23. 11. 2021), navedenih v zapisniku, ki so bila poslana z naslova tajništva šole, storilca sta navedeno dokumentacijo inšpektorju pokazala na vpogled, na zahtevo pa mu je nista izročila; (6.) z obvestilom s 25. 11. 2021 je Inšpektorat RS za šolstvo in šport storilca obvestil, da ni več razlogov za nadaljevanje inšpekcijskega postopka.

11Upoštevajoč navedene pravno relevantne okoliščine, ki jih je sodišče navedlo v razlogih sodbe (točki 3 in 6 obrazložitve), je sodišče zaključilo, da sta storilca izpolnila zahtevane obveznosti iz ureditvene odločbe s 24. 11. 2021. Iz navedenih razlogov sodbe pa po oceni višjega sodišča (smiselno) izhaja zaključek sodišča, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Pravilnost tega zaključka utemeljujejo tudi razlogi v točki 8 obrazložitve izpodbijane sodbe, ko je sodišče upoštevajoč okoliščine, v katerih je bil storjen prekršek, le-tega opredelilo kot posebno lahek prekršek. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da ni obrazloženo, zakaj naj bi bil prekršek posebno lahek in ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

12Iz razlogov sodbe izhaja tudi, da je sodišče na podlagi navedenih okoliščin zaključilo, da zaradi neizročitve 9 natisnjenih zaslonskih slik e-sporočil nikomur ni bila povzročena škoda. Upoštevajoč, da je bilo po opravljenem inšpekcijskem pregledu nedvomno ugotovljeno, da sta storilca izpolnila obveznosti, ki jima jih je naložil Inšpektorat RS za šolstvo in šport v odločbi s 24. 11. 2021 in sta spoštovala določbe Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 v povezavi z izdano odredbo z 19. 11. 2021, namreč ni bilo več razlogov za nadaljevanje inšpekcijskega postopka (obvestilo inšpektorata storilcema s 25. 11. 2021).

13Glede na ugotovljena dejstva je potrebno v obravnavanem primeru določbo drugega odstavka 29. člena ZIN, katere kršitev se očita storilcema, razlagati v povezavi z načelom sorazmernosti iz prvega (inšpektorji morajo opravljati svoje naloge tako, da pri izvrševanju svojih pooblastil posegajo v delovanje pravnih in fizičnih oseb le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora) in drugega odstavka 7. člena ZIN (pri izbiri ukrepov inšpektor ob upoštevanju teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa) ter v povezavi z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov. Glede na navedeno in upoštevajoč, da sta storilca izpolnila svoje obveznosti iz odredbe z 19. 11. 2021 in odločbe s 24 11. 2021 ter sta inšpektorju na ponovnem inšpekcijskem nadzoru 25. 11. 2021 zahtevano dokumentacijo pokazala na vpogled, inšpektor pa je na podlagi tega zaključil, da ni več razlogov za nadaljevanje inšpekcijskega postopka, je bilo v konkretnem primeru spoštovano tudi načelo varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov iz 5. člena ZIN (inšpektorji opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb). V času storitve prekrška pa je bilo nedvomno v javnem interesu, da se pouk v šoli izvede kvalitetno in ob čim manjšem tveganju za zdravje šolarjev ter celotne družbe upoštevajoč določbe Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19. Glede na navedeno je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da škodljive posledice niso nastale in ne bodo nastale. Višje sodišče tako ugotavlja, da sta bila v obravnavanem primeru izpolnjena oba pogoja iz 6.a člena ZP-1.

14Po navedeni 9. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 sodišče s sodbo ustavi postopek, če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn. Tudi glede vseh teh okoliščin je potrebno pritrditi razlogom sodbe. Sodišče je namreč ugotovilo nizko stopnjo odgovornosti odgovorne osebe (prekršek je storil z najnižjo stopnjo odgovornosti - z nezavestno malomarnostjo), prav tako okoliščine na strani storilcev (izpolnila sta vse zahtevane obveznosti iz odredbe z 19. 11. 2021, inšpektorat pa sta že z dopisom s 23. 11. 2021 obvestila o izvajanju ukrepov, prav tako sta izpolnila zahtevane obveznosti iz ureditvene odločbe s 24. 11. 2021) utemeljujejo zaključek, da ni potrebe, da se jima izreče sankcija. Pravilen je zato zaključek, da postopek ne bi bil smotrn.

15Glede navedb pritožbe, da je nejasno enostransko pritrjevanje sodišča domnevnemu ustnemu dogovoru z glavnim inšpektorjem, za katerega ni nobenega dokaza, in navedb, da je sodišče preseglo svoja pooblastila, ko je v obrazložitvi sodbe navedlo, da tovrstna dokumentacija ni bila potrebna, saj sta storilca izpolnila zahtevane obveznosti iz ureditvene odločbe, pa višje sodišče ugotavlja, da sodišče ni preseglo svojih pooblastil in tudi ni pritrdilo navedbam storilcev glede dogovora z glavnim inšpektorjem, temveč je v razlogih sodbe (točka 2 obrazložitve) le povzelo navedbe zahteve za sodno varstvo pravne osebe in odgovorne osebe. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v dopolnjenem dokaznem postopku uravnoteženo izvajati dokaze. Sodišče namreč ni dopolnjevalo dokaznega postopka, saj je na podlagi listin v spisu zaključilo, da so izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka o prekršku na podlagi 9. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, zato je postopek o prekršku zoper oba storilca ustavilo (točka 9 obrazložitve).

16Višje sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 zavrnilo pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (točka II).

17Ker je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe (točki I in II) ustavilo postopek o prekršku le zoper odgovorno osebo, je višje sodišče upoštevajoč načelo beneficium cohaesionis spremenilo točko I izreka tako, da je ustavilo postopek o prekršku tudi zoper pravno osebo (enajsti odstavek 163. člena ZP-1). Poleg tega se pravni osebi očita pridružitvena odgovornost za prekršek na podlagi prvega odstavka 14. člena ZP-1 (na podlagi katerega je pravna oseba odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi) in je tako njena odgovornost vezana na odgovornost odgovorne osebe.