VSL Sodba I Cp 846/2025

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti 1.485,96 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo obveznosti.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na (1) ugotovitev, da sta vknjižbi hipoteke v znesku 600.000 EUR in 225.714,83 EUR, v toženkino korist ustanovljeni na podlagi v notarskem zapisu sklenjenih sporazumov o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo hipoteke SV 0000/10 in SV 138/11 na nepremičninah z ID znaki: parcela 0000 168, parcela 0000 332, parcela 0000 333, parcela 0000 334, parcela 0000 335, parcela 0000 337, parcela 0000 1031, parcela 0000 1032, parcela 0000 1033, parcela 0000 1034, parcela 0000 1035, parcela 0000 1036, parcela 0000 1039, parcela 0000 1040, parcela 0000 1043, parcela 0000 1044, parcela 0000 1045, parcela 0000 1047, parcela 0000 1048, parcela 0000 1049/1, parcela 0000 1049/2, parcela 0000 *132/1, parcela 0000 *132/2, parcela 0000 *176, neveljavni, in da je zaznamba izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 000/2013 z 8. 1. 2014, zaradi izterjave 197.420,98 EUR, na navedenih nepremičninah neveljavna, ter (2) vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov. Tožniku je naložilo, da toženki povrne pravdne stroške, ki bodo po višini odmerjeni po pravnomočnosti sodbe.

2Tožnik, ki vlaga pritožbo zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP,¹ pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Trdi, da ničnost pogodbe o preužitku, skladno z načelom kavzalnosti, pomeni absolutno neveljavnost pridobitve lastninske pravice A. A. na nepremičninah zaščitene kmetije. Sodišče je spregledalo, da je zatrjeval tudi ničnost zavezovalnega posla (obeh sporazumov o ustanovitvi hipoteke) zaradi nedopustnega predmeta (nepremičnine zaščitene kmetije). Vpis v zemljiško knjigo je posledično materialnopravno neveljaven. Razlog za hibo ustanovitve hipoteke predstavlja neveljavna pogodba o preužitku, ki je bila podlaga za zavezovalni posel (zastavno pogodbo). Ta je zaradi nedopustnega predmeta zavarovanja ničen, posledično pa je nična tudi ustanovitev hipoteke.

Toženka ni dobroverna tretja oseba. Ker je zastavna pogodba nična, je pred izbrisno tožbo ne varuje dobra vera. Zaradi pravnih posledic osebnega stečaja toženka ne more doseči poplačila iz nepremičnin zaščitene kmetije, saj niso del stečajne mase. V izvršbi tudi ne more (ponovno) poseči po spornih nepremičninah za poplačilo svoje terjatve. Hipoteka je akcesorna pravica. Ker terjatve ni več, oziroma je postala neiztožljiva, hipoteka ne služi več zavarovanju terjatve.

Toženka za nasprotovanje tožbi nima pravnega interesa. Ker z vknjiženo hipoteko na nepremičninah zaščitene kmetije ne more narediti ničesar, predstavljajo njena ravnanja zlorabo pravic. Sodišče ji je nepravilno pritrdilo, da je vknjižena hipoteka zanjo koristna, četudi bo morala za poplačilo svoje terjatve začeti nov izvršilni postopek. Ugotovitev je tudi v nasprotju z obrazložitvijo, da odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja pomeni neiztožljivost terjatve.

3Toženka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnik je s tožbo zahteval izbris vknjižene hipoteke in izbris zaznambe izvršbe na svojih nepremičninah. Zahtevek za izbris vknjižene hipoteke, s pravno podlago v 243. členu ZZK-1², je temeljil na trditvah, da hipoteka ni bila veljavno ustanovljena, oziroma da je s prenehanjem zavarovane terjatve prenehala. Pritožbene navedbe, na katere pritožbeno sodišče odgovarja v nadaljevanju, se nanašajo izključno na odločitev o zahtevku za izbris pravnoposlovno pridobljene hipoteke.

6V dejansko podlago izpodbijane sodbe so zajete naslednje ugotovitve:

- B. B. (kot preužitkar) in A. A. (kot prevzemnik) sta 3. 4. 2008 sklenila pogodbo o preužitku, na podlagi katere se je A. A. pri nepremičninah, ki so predmet tožbenega zahtevka (gre za nepremičnine, ki so del zaščitene kmetije v C.³), vknjižil kot lastnik. V sodnem postopku (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1942/2018-II s 16. 9. 2019, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 671/2020 s 26. 8. 2020) je bilo ugotovljeno, da je pogodba o preužitku nična in da je vknjižba lastninske pravice na A. A. neveljavna ter da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje (izbris A. A. kot lastnika in vpis lastninske pravice na pokojnega B. B.), nepremičnine pa vrnejo v zapuščino po pokojnem B. B. Tožnik je dedič po pokojnem B. B. in prevzemnik zaščitene kmetije.

- Na podlagi sporazuma o zavarovanju terjatve, sklenjenega v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa (SV 238/10 z dne 12. 3. 2010, z dodatkom SV 138/11 s 4. 2. 2011), je bila zaradi zavarovanja toženkine denarne terjatve do A. A. iz naslova kredita na spornih nepremičninah ustanovljena (skupna) hipoteka, ki je bila vknjižena v zemljiško knjigo.

- Toženka je v letu 2013 zoper A. A. sprožila izvršilni postopek zaradi izterjave 197.420,98 EUR. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 000/2013 z 8. 1. 2014 je bil zaznamovan v zemljiški knjigi. Zaradi postopka osebnega stečaja nad A. A., začetega 22. 11. 2017, je bil postopek izvršbe najprej prekinjen, kasneje pa ustavljen. Stečajnemu dolžniku so bile obveznosti odpuščene, pri čemer je odpust obveznosti učinkoval za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 22. 11. 2017 (razen za terjatve iz 2. odstavka 408. člena ZFPPIPP⁴). Odpust obveznosti učinkuje tudi za toženkino terjatev iz naslova kredita. Iz končnega poročila stečajnega upravitelja izhaja ugotovitev, da zaščitena kmetija v C. ni več del stečajne mase.

7Materialnopravno pravilna je presoja sodišča, da odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja ni vplival na veljavnost oziroma obstoj vknjižene hipoteke. Hipoteka je izvedena stvarna pravica, ki je odvisna od nastanka in obstoja zavarovane terjatve. Deli usodo terjatve, v zvezi s katero je nastala, in učinkuje proti vsakokratnemu lastniku nepremičnine, ki odgovarja za izpolnitev zavarovane obveznosti do višine vrednosti nepremičnine (do višine zneska, doseženega s prodajo obremenjene nepremičnine). Prenehanje zavarovane terjatve kot glavne pravice avtomatično pripelje do prenehanja akcesorne zastavne pravice (1. odstavek 137. člena SPZ⁵). Zaradi publicitetnih učinkov vpisov v zemljiško knjigo hipoteka sicer še naprej obstaja, mogoče pa je zahtevati njen izbris iz zemljiške knjige (2. alineja 2. odstavka 154. člena SPZ⁶). Odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja odvzema terjatvi le lastnost iztožljivosti (1. odstavek 409. člena ZFPPIPP). Naturalna terjatev ne preneha, le njene izpolnitve ni mogoče več iztožiti. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti je torej prenehala le toženkina pravica sodno uveljaviti plačilo terjatve, ne pa tudi sama terjatev kot materialnopravno upravičenje. Hipoteka, vknjižena zaradi zavarovanja sedaj neiztožljive terjatve, formalno obstaja še naprej, kar pomeni, da lahko toženka (na podlagi izvršljivega notarskega zapisa) sproži nov postopek izvršbe na sporne nepremičnine. Ali glede na možne dolžnikove ugovore, ki koreninijo v zgoraj nanizanih ugotovitvah, v njem lahko uspe, pa je vprašanje, ki presega domet te pravde in tega pritožbenega postopka.

8Pritožbeni argument, da je bila hipoteka, vknjižena v korist dveh drugih hipotekarnih upnikov, na podlagi njunih izbrisnih dovoljenj izbrisana iz zemljiške knjige, nakazuje, da sta se ji hipotekarna upnika odrekla (3. alineja 2. odstavka 154. člena SPZ). Toženka se ni odrekla hipoteki, kar pa ne vodi v presojo, da v tem postopku z nasprotovanjem tožbi zlorablja svoje pravice, oziroma da ravna z izključnim in očitnim namenom, da pritožniku škoduje.

9Predpostavke za veljavno ustanovitev hipoteke na podlagi pravnega posla so: - veljaven zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanovitve hipoteke, - veljaven razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo), - vpis v zemljiško knjigo in - razpolagalna sposobnost zastavitelja (131., 133. in 141. člen SPZ). A. A., ki je bil v času sklenitve sporazuma o zavarovanju terjatve v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik spornih nepremičnin, zaradi ničnosti pogodbe o preužitku ni bil resničen lastnik nepremičnin, na katerih je bila ustanovljena hipoteka.⁷ Ni imel razpolagalnega upravičenja za razpolaganje s spornimi nepremičninami. Ker kot izdajatelj zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega je bila hipoteka vknjižena, v trenutku izdaje zemljiškoknjižnega dovolila ni imel razpolagalne sposobnosti, je vknjižba hipoteke materialnopravno neveljavna.

10Izbrisna tožba je namenjena odpravi posledic materialnopravno neveljavne vknjižbe. Vendar zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe ni dovoljen zoper dobrovernega nadaljnjega pridobitelja pravice na nepremičnini, ki se je zanesel na zemljiškoknjižne podatke (2. in 3. odstavek 244. člena ZZK-1). Prepoved vlaganja izbrisne tožbe proti dobroverni osebi predstavlja izpeljavo načela zaupanja v zemljiško knjigo, na katerega se lahko sklicuje le tretja poštena oziroma dobroverna oseba (10. člen SPZ, 8. člen ZZK-1). Če zemljiškoknjižno stanje ni usklajeno z dejanskim, oziroma če zemljiškoknjižni lastnik ni tudi dejanski (pravi) lastnik nepremičnine, oseba, ki se je v dobri veri zanesla na zemljiškoknjižne podatke, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. V tem primeru odsotnost razpolagalne sposobnosti zastavitelja nepremičnin nadomesti (sanira) dobrovernost pridobitelja (hipoteke).

11Toženka, ki ima položaj nadaljnjega pridobitelja pravice na nepremičnini iz 3. odstavka 244. člena ZZK-1⁸, se je utemeljeno sklicevala na dobro vero, ker se je ob ustanovitvi hipoteke zanesla na zemljiškoknjižne podatke, iz katerih je izhajalo, da je A. A. lastnik nepremičnin, ki so predmet zavarovanja. Ker se dobrovernost domneva (9. člen SPZ), je bilo na tožniku breme dokazovanja, da toženka ni ravnala v dobri veri. Tožnik tega bremena ni zmogel. Njegovo zanikanje toženkine dobrovernosti je ostalo na ravni pavšalnosti.

12Pritožnik želi uveljaviti stališče, da je razlog za pomanjkljivost ustanovitve hipoteke v neveljavnosti zavezovalnega pravnega posla (sporazuma o zavarovanju terjatve), na podlagi katerega je bila ustanovljena hipoteka. Njegovo prepričanje ima podlago v pravilu, da načelo zaupanja v zemljiško knjigo učinkuje le v primeru razpolagalne nesposobnosti zastavnega dolžnika, oziroma da dobra vera zastavnega upnika ne more sanirati ničnega zavezovalnega pravnega posla.⁹

13Ob izhodišču, da se predpostavke za veljavnost zavezovalnega pravnega posla presojajo po pravilih obligacijskega prava, je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo, da so sporne nepremičnine v času sklenitve sporazuma o zavarovanju terjatve obstajale, zato predmet obveznosti (izpolnitveno ravnanje) po sporazumu ni bil nemogoč ali nedopusten (35. in 37. člen OZ¹⁰). Tožnik ni uveljavljal drugih ničnostnih razlogov. Tudi pritožbeni poudarek, da so bile hipotekarno obremenjene nepremičnine, ki sodijo v sklop zaščitene kmetije, ne terja drugačne presoje. Javnopravne omejitve, katerih cilj je zagotavljanje delovanja kmetij ter preprečevanje drobitve kmetijskih zemljišč, veljajo (le) v primeru dedovanja in pravnoposlovnih razpolaganj, ki so podlaga za pridobitev lastninske pravice. Ker je šlo v obravnavanem primeru za razpolaganje nelastnika, pa razlogi, ki se nanašajo na veljavnost zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bila ustanovljena hipoteka, niti niso pravno odločilni.

14Četudi se zdi, da se z izpodbijano odločitvijo ohranja (za tožnika) absurdna pravna situacija (njegove nepremičnine so na podlagi razpolaganja nelastnika obremenjene s hipoteko, ustanovljeno zaradi zavarovanja toženkine terjatve, ki ni več iztožljiva), je odločitev v dejanskem in pravnem pogledu pravilna. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje, s podlago v razpoložljivem procesnem gradivu, je oprt pravilen materialnopravni zaključek, da toženko kot dobroverno pridobiteljico hipoteke varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo, zato tožnik proti njej z izbrisno tožbo ne more uspeti. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo (zatrjevanih ali uradoma upoštevnih) postopkovnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

15Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške v zvezi z njo, toženki pa je na podlagi 1. odstavka 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP dolžan povrniti njene pritožbene stroške. Ti obsegajo 2000 točk oziroma 1.200 EUR za odgovor na pritožbo po tar. št. 21/1 OT,¹¹ 1 % oziroma 2 % materialne stroške po 3. odstavku 11. člena OT in 22 % DDV, skupaj 1.485,96 EUR. Dolžni znesek mora tožnik plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe (1. in 2. odstavek 313. člena ZPP), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15 dnevnega paricijskega roka (1. odstavek 299. člena in 378. člen OZ).

--------------------------------

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.
² Zakon o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/2003, s spremembami in dopolnitvami.
³ V nadaljevanju: sporne nepremičnine ali zaščitena kmetija.
⁴ Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Ur. l. RS, št. 126/2007, s spremembami in dopolnitvami.
⁵ Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami.
⁶ Skladno z 2. odstavkom 154. člena SPZ je izbris hipoteke mogoče zahtevati na podlagi naslednjih pravnih dejstev: - če dolžnik plača terjatev, ki je z njo zavarovana; - če terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha; - če se hipotekarni upnik odreče hipoteki; - če je ista oseba postala lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke na tej nepremičnini; - če hipoteka s potekom časa ugasne; - če se zastavljena stvar proda za poplačilo zavarovane terjatve. Hipoteka ugasne s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve (3. odstavek 154. člena SPZ).
⁷ Ničnost učinkuje retroaktivno – pogodba o preužitku je neveljavna z učinkom za nazaj (ex tunc).
⁸ Primerjaj sodbo VSRS III Ips 11/2023 z dne 16. 7. 2024.
⁹ V obeh primerih - v primeru razpolaganja lastnika (vknjižba izvedene pravice je opravljena na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki je zaradi kavzalnega pravnega razmerja z ničnim zavezovalnim pravnim poslom neveljavno) ali nelastnika je rezultat razpolaganja enak - vknjižba hipoteke je materialnopravno neveljavna. Med obema situacijama pa obstaja pomembna razlika: sklicevanje na načelo zaupanja v zemljiško knjigo učinkuje le v primeru razpolagalne nesposobnosti zastavitelja. Primerjaj sodbo VSRS II Ips 167/2014 z dne 17. 12. 2015 (7. in 8. točka obrazložitve).
¹⁰ Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami.
¹¹ Odvetniška tarifa, Ur. l. RS, št. 24/2015, s spremembami in dopolnitvami.